Tiskane izdaje
Ljubljana – Položaj istospolnih partnerjev je z vidika človekove pravice do družinskega življenja v bistvenih elementih primerljiv s položajem raznospolnih partnerjev, je ugotovilo ustavno sodišče ob ustavni pritožbi dveh prosilcev za mednarodno zaščito. Kar je še en korak k enakopravnosti, izbojevan po sodni poti.
Ustavno sodišče (US) je pred dnevi objavilo odločbo o ustavni pritožbi A. B., ki je v Slovenijo prišel s Kosova in leta 2013 zaprosil za azil, skupaj s svojim partnerjem Č. D., ki jima je ministrstvo za notranje (MNZ) zavrnilo obe vlogi za priznanje mednarodne zaščite. Oba sta se s pravnim strokovnjakom Matevžem Krivicem pritožila na upravno sodišče. To je Č. D., ki ima kosovsko državljanstvo, ugodilo tako, da je razveljavilo odločbo MNZ in mu priznalo status begunca, A. B., ki je srbski državljan, pa je spet zavrnilo, čeprav sta vsa preganjanja, povezana z njuno spolno usmerjenostjo, ki sta jih s Č. D. navajala kot razlog za upravičenje azila, preživljala skupaj.
Ena zgodba, dva izida
A. B. se je na odločitev upravnega pritožil na vrhovno sodišče – po njegovem mnenju bi njun primer morali obravnavati kot priznanje mednarodne zaščite družinskih članov. Skliceval se je na to, da s Č. D. živita v dejanski življenjski skupnosti. Pristojni organ bi moral zaradi varovanja pravice do družinskega življenja skupaj presojati o utemeljenem strahu pritožnika in njegovega partnerja pred preganjanjem v obeh izvornih državah ter presojati, ali ju je mogoče skupaj vrniti v eno od držav.
Vendar vrhovno sodišče ni storilo nič od tega, temveč je decembra 2014 sprejelo stališče, da pritožnik in njegov partner ne izpolnjujeta pogojev za mednarodno zaščito, po katerih bi lahko bila obravnavana kot zakonska ali zunajzakonska partnerja in ne moreta sestavljati družine. S tem bi vrhovno sodišče, tako A. B., istospolnim partnerjem zanikalo pravico do družinskega življenja iz 8. člena evropske konvencije o človekovih pravicah.
Nazaj na vrhovno sodišče
A. B. se je s pomočjo Matevža Krivica nato obrnil še na ustavno sodišče. To je maja 2015 najprej sprejelo sklep, da se začasno zadrži izvršitev odločbe MNZ, po kateri bi A. B., ki ni dobil statusa begunca, moral iz države, junija 2016 pa odločilo še o tem, da je člen 16b zakona o mednarodni zaščiti neskladen z ustavo in pravico do nediskriminacijskega obravnavanja pri uresničevanju pravice do družinskega življenja. Sporni člen od aprila 2016 sicer ne velja več, v noveli zakona o mednarodni zaščiti so namreč razširili krog družinskih članov in vanj poleg zakonca opredelili še registriranega partnerja ali partnerja, s katerim prosilec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti. Istospolni pari, ki bi v prihodnosti utegnili zaprositi za azil v Sloveniji, bodo obravnavani po teh novih členih, konkretnega pritožnika A. B. pa ne zadevajo. A mu je v prid odgovorilo ustavno sodišče, ki je razveljavilo del sklepa vrhovnega sodišča in mu zadevo vrnilo v novo odločanje.
Hitreje po sodni kot politični poti?
»Sodišče zelo jasno zapiše, da so istospolna partnerstva »v bistvenem podobna primarni družini oziroma imajo enako funkcijo, kot jo ima primarna družina«. Zato, pravi sodišče, morajo biti deležna zaščite po 53. členu ustave – torej morajo biti istospolna partnerstva enako varovana, kot so zakonska zveza in družina. To pa nima samo zelo velikega simboličnega, ampak tudi dejanski, pravni pomen,« je komentiral Mitja Blažič, aktivist za človekove pravice.
Ob tej sodbi US se pojavljajo razmišljanja, da bodo homoseksualni pari hitreje dosegli enakopravnost v družbi po sodni kakor po politični poti. Blažič se s tem ne strinja: »Skupnost LGBT si je sicer več pravic priborila po politični poti, saj zakon o partnerski zvezi (ZPZ), ki ga je državni zbor sprejel aprila, prinaša skoraj popolno izenačitev. So pa pravice, ki smo si jih izborili po pravni poti, pomenile pomembne preboje in gradile pritisk na politiko. Hkrati pa so sodne odločitve stabilnejše, saj niso podvržene dnevnopolitični meteorologiji. Strateška litigacija in odpravljanje sistemske diskriminacije po pravni poti bodo v prihodnje vsaj tako pomembno sredstvo za doseganje enakosti kot politična sredstva do zdaj,« je prepričan Mitja Blažič. Po ZPZ razlike ostajajo v tem, da istospolni pari ne morejo kandidirati za posvojitev otroka in nimajo dostopa do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.
