Tiskane izdaje
»Če pogledate Luko Koper iz ptičje perspektive in jo primerjate z mestom Koper, je takoj jasno, kdo je tu slon in kdo ptič. Če bomo pametni, bomo vzpostavili obojestransko koristno razmerje med podjetjem in mestom, kot ga imata slon in ptič, ki se hrani z zajedavci s slonove kože.« Tako je zdaj že nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič v časniku Finance z živalsko prispodobo pojasnil močno odvisnost mesta Koper od pristanišča. Da do tega goji čustva, se kaže tudi v njegovi donedavni pisarni na gospodarskem ministrstvu, kjer na steni visi velika fotografija pristanišča. Posneta iz ptičje perspektive.
Samorastnik
Nepoznavanja ladijskega posla mu ni mogoče očitati. Leta 2011 je na portoroški fakulteti za pomorstvo in promet diplomiral iz določanja položaja ladje pri mentorju dr. Jelenku Švetaku, predstojniku katedre za navtiko.
Za Delova Ozadja je pred kratkim povedal, da je delo na ladji težko in odgovorno, a človeka izkleše. O sebi pogosto pravi, da je samorastnik, ki si je premoženje prislužil s trdim delom, a pravi, da je treba razlikovati med tistimi, ki so obogateli z delom, in tistimi, ki niso. Sebe uvršča med prve, saj je leta 1994, ko se je vrnil z ladje, najprej odprl projektivni biro, fotokopirnico, servis za ključe, nato podjetji za inženiring, za nepremičninsko posredovanje in zastopanje podjetij. Devet let je delal tudi cenitve nepremičnin za NLB: »Če bi bile vse tako natančno in realno opravljene, naše banke v pretežni državni lasti ne bi tako klavrno končale.«
Mišič, sicer slovenski in hrvaški državljan, ni skromne sorte. Nasprotno, veliko govori in pri tem ga je težko ustaviti. Gostobeseden je tudi, kadar je soočen s težkimi vprašanji, a tedaj govori o vsem drugem, razen o bistvu. Če bi ga glede na njegove sposobnosti izmotavanja iz še tako kočljivih dialogov opisali z živalsko prispodobo, bi zapisali, da je spolzek kot žaba. Gospodarski minister Stanko Stepišnik ga je na osrednjeslovenskem forumu Financ sicer označil za pitbulterierja.
Ptička
Za Mišičev poslovni uspeh je bila druga polovica 90. let prejšnjega stoletja odločilna. Takrat se je zavihtel na obalni nepremičninski trg in danes njegov portfelj šteje skoraj 30 nepremičnin zlasti na Obali. In prav to nepremičninsko obdobje ga danes preganja, kar najbrž vzbuja javno skepso do njegove kandidature za prvega ladjarja v Port of Slovenia, kakor bi preimenoval Luko Koper.
Maja smo v Delu razkrili, da koprski gradbeni inšpektorat po prejemu vsaj sedmih prijav proti Mišiču oziroma njegovemu podjetju Gasspar Invest, ki jih je poslal piranski kulturnovarstveni zavod, 15 let ni ukrepal. Teh prijav so se lotili šele pred meseci v okviru preiskave, ki jo vodi Komisija za preprečevanje korupcije.
Mišič je v intervjuju za Delova Ozadja dejal, da komisija v njegovem primeru ne bo našla znakov korupcije, ker »jih ni in jih ni bilo«. Predsednica vlade Alenka Bratušek tedaj ni hotela odgovoriti na vprašanje Dela, ali Mišič še uživa njeno zaupanje, a ta teden se je izkazalo, da ni naklonjena ne njegovi kandidaturi za prvega moža Luke Koper ne nadaljevanju funkcije državnega sekretarja. Včeraj je sprejela njegov odstop, v ponedeljek pa bo jasno, ali bodo njegove voditeljske želje v Luki postale meso.
Da je osredotočen na Luko Koper, smo po naključju zaznali že v štabu Pozitivne Slovenije, ko je nekomu takoj po zmagi stranke na volitvah po telefonu zatrjeval: »Bo, bo, drugi tir, tretji pomol, vse bo.« Drugi tir je po njegovem nujen za razvoj Luke, a bi ga bilo treba izvajati skupaj s projektom gradnje tretjega pomola, »ker drug brez drugega nista ekonomsko upravičena«. Luko vidi tudi kot del holdinga severnojadranskih pristanišč, ki bi lahko tekmovala s severnomorskimi. Ni dvoma, da bi se Mišič teh projektov lotil zagrizeno. Ko je, denimo, kot nepremičninar trčil ob birokratske ovire, je bil »trmast in svojeglav, nisem zlata ptička in naredil sem tudi kakšno napako, ki me je drago stala«.
