Iz minimalne plače bi izvzeli vse dodatke

Po predlogu ZL bi minimalna plača, določena z 804 evri, postala le izhodišče, h kateri bi se nato prištevali dodatki. 

Objavljeno
26. april 2017 18.00
Fotozgodbe Železnica 08 / Suhadolnik
S. H.
S. H.

Ljubljana - Pred prvomajskimi prazniki so v opozicijski Združeni levici predstavili dva zakona, katerih glavni cilj je izboljšati položaj delavcev. Eden je posvečen minimalni plači, drugi večjim pristojnostim delovne inšpekcije. 

V stranki tako že drugič letos predlagajo pravičnejšo minimalno plačo. Januarja so predlagali, da bi se sprva zvišala na 855 evrov bruto oziroma 646 evrov neto, septembra pa bi se neto plača povzpela na 700 evrov, vendar poslanske podpore niso prejeli.

Tokrat predlagajo redefinicijo minimalne plače. Včeraj so predstavili predlog zakona, ki bi iz nje s prvim januarjem 2019 izvzel različne dodatke kot so dodatek za delovno in poslovno uspešnost, delovno dobo, izmensko delo in težje pogoje dela.  

Minimalna plača je namreč zdaj določena kot najmanjše možno izplačilo za delo, in ne kot najmanjša osnovna plača, zaradi česar so vanjo nemalokrat vključeni omenjeni dodatki. Realna osnova plače je zato lahko nižja od minimalne plače. V javnem sektorju je, opozarjajo v stranki, kar 16 plačnih razredov, ki te plače sploh ne dosežejo. Prvi razred se začne pri 440 evrih bruto, zadnji pod minimalno plačo se ustavi pri 793 evrih.

Začetniki in »veterani« z enako plačo

Dodatki, vključeni v minimalno plačo, zlasti pri starejših delavcih sestavljajo med 15 in 20 odstotki končne plače, navajajo v Združeni levici. Takšna ureditev prinaša izrazito neenakost med tistimi z minimalno plačo in tistimi z višjimi plačami, saj se denimo pri zadnjih dodatek za delovno dobo dodatno prišteva k plači, pri prvih pa je njen sestavni del.

Luka Mesec: »Trenutna ureditev vodi v naravnost absurdne situacije. V zadnjih mesecih, ko smo naš predlog predstavljali po Sloveniji, sem spoznal čistilko, ki ima 440 evrov osnovne plače, do izplačila minimalne pa pride šele z dodatki, predvsem dodatkom za delovno dobo. Še hujši je primer varnostnika, ki mi je pokazal svojo plačno listo - njegova osnovna plača je 247 evrov!« (Foto: Jure Eržen/Delo)

Delavec začetnik (s plačo malenkost višjo od minimalne) tako lahko dobi višji dodatek za delovno dobo, kot nekdo, ki ima za sabo tri desetletja dela, in prejema minimalno plačo, saj zadnji dodatka v resnici sploh ne dobi. Enak razkorak je med delavci, ki delajo v normalnih delovnih pogojih in med tistimi, ki delajo v težjih.

Zato v stranki predlagajo, naj minimalna plača postane gola osnova, h kateri naj se vsi dodatki prištevajo.

Prilivi bi zasenčili stroške

Na ministrstvih za javno upravo in finance so izračunali, da bi izločitev teh dodatkov državo stala 470.000 evrov na mesec oziroma 5,6 milijona evrov na leto, navajajo v ZL. Toda to bi hkrati pozitivno vplivalo na prilive v proračun in blagajno socialne varnosti, saj bi se povečale osnove za plačilo prispevkov in davkov. Dodatni prihodki zaposlenih bi prav tako povečali povpraševanje, s čimer bi se v proračunu nabralo več davkov.

Ministrstvo si bo prizadevalo za pravično, a vzdržno rešitev

Kako na predlog gleda pristojno ministrstvo? Že pri usklajevanju zakona o minimalni plači s socialnimi partnerji in vlado je bilo izpostavljeno vprašanje dodatkov, vendar soglasja o njihovi izključitvi iz definicije ni bilo. Vlada je predlagane spremembe podpirala in obžalovala, da ni prišlo do širšega soglasja, pojasnjujejo.

                              Anja Kopač Mrak, ministrica za delo. Foto: Uroš Hočevar/Delo 

»V skladu z dosedanjo prakso bo ureditev minimalne plače tudi v bodoče predmet usklajevanja med socialnimi partnerji in vlado. Vlada si bo še naprej prizadevala za dialog in doseganje najširšega možnega soglasja socialnih partnerjev pri vprašanjih s področja minimalne plače, na ministrstvu pa si bomo tudi v bodoče prizadevali za pravično in hkrati vzdržno rešitev izpostavljene problematike,« napovedujejo na ministrstvu za delo.

Podpora koalicije še nejasna

V koalicijskih strankah uradnih stališč o ravnokar oblikovanem predlogu še nimajo. V SMC pravijo, da z njim niso seznanjeni, saj sploh še ni vložen v proceduro. Poleg tega se zavzemajo za stabilne javne finance in spoštovanje fiskalnega okvirja, zato vse odločitve pretehtajo ter sprejemajo znotraj njega.

V Desusu pravijo, da s predlogom še niso podrobno seznanjeni, a je zanimiv, zato bodo o njem razpravljali na enem od prihodnjih sestankov poslanske skupine po prvomajskih praznikih.

Socialni demokrati bodo storili enako, a hkrati poudarjajo, da morajo biti spremembe pred odločitvijo v državnem zboru usklajene s socialnimi partnerji.

To je malo verjetno, saj je že zdaj jasno, da jim delodajalci nasprotujejo, sindikati pa so jim naklonjeni. Danes so se oglasili iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki zastopa 74.000 javnih uslužbencev, in izločitev vseh dodatkov podprli.

V javnem sektorju najbolj oškodovane čistilke

»Sedanja ureditev minimalne plače je nepravična, saj delavcem, ki imajo plačo pod minimalno, 'jemlje' dodatek na delovno dobo, čeprav bi moral ta pripadati vsem glede na število let delovne dobe,« je zapisal Branimir Štrukelj, njen predsednik.  

Branimir Štrukelj. Foto: Blaž Samec/Delo

Starejši z več leti delovne dobe imajo tako enako, minimalno plačo, kot kolegi, ki so s kariero ravnokar pričeli. Ta neenakost posebej prizadene čistilke - v javnem sektorju jih je več kot 5700 - ki kariero začnejo in praviloma tudi končajo pod minimalno plačo. Predlog po njegovih besedah to nepravičnost omiljuje.  

Minimalna plača enkrat že redefinirana

Minimalna plača je bila v tem mandatu tako redefinirana kot tudi povišana. Na predlog sedmih reprezentativnih sindikalnih central, ki so septembra 2015 v državni zbor vložile več kot 11.000 podpisov, so poslanci dva meseca kasneje spremenili njeno definicijo, saj so iz nje izločili dodatke za neugoden delovni čas: za nočno, nedeljsko in praznično delo.

                              Dostava sindikalnih podpisov v državni zbor. Foto: Tomi Lombar/Delo

Spremembi so takrat močno nasprotovali gospodarstveniki, četudi povprečni dodatek za takšno delo znaša 1,58 evra. Ne glede na to so odstopili od socialnega sporazuma, saj naj bi bil dvig usoden za delovna mesta v panogih, ki ne ustvarjajo visoke dodane vrednosti.

Od januarja 2016, odkar se trije dodatki ne štejejo več v zakonsko določeno minimalno plačo, so se stroški dela v gospodarstvu povišali za 30 milijonov evrov, so ogorčeni v gospodarski zbornici, zato nadaljnjim spremembam ostro nasprotujejo. Prepričani so, da bi denimo višje minimalne plače upočasnile zaposlovanje v sektorju varovanje in trgovine, spodbudile sivo ekonomijo in prekarne oblike dela.

Januarja je ministrica za delo sicer predlagala dvig minimalne plače za 1,8 odstotka. V primerjavi z lanskim letom je višja za 14 evrov, in znaša 804 evre bruto.

ZL za premike na podpročju delavnopravne zakonodaje

Redefinicija minimalne plače je še eden v nizu predlogov iz paketa delavske zakonodaje, ki jo predlagajo v Združeni levici. Poleg višje minimalne plače se zavzemajo še za plačane bolniške odstotnosti samostojnih podjetnikov, v tem tednu so v državni zbor vložili zakon o inšpekciji dela, ki bi bolj zaščitil prekarne in agencijske delavce. Če bo sprejet, bodo inšpektorji dobili večja pooblastila - delodajalcem bodo lahko naložili, da delavcem, ki pri njih delajo prek pogodb civilnega prava in izpolnjujejo elemente delovnega razmerja, izročijo pogodbe o zaposlitvi.