Tiskane izdaje
Ljubljana - Predstavniki izbrisanih s pogovorom pri ministru za notranje zadeve in javno upravo Gregorjem Virantu o zakonu o odškodninah za izbrisane niso bili zadovoljni. Virant je nato dejal, da bodo o nekaterih rešitvah še premislili.
Predstavnik izbrisanih in nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je bil po sestanku z ministrom Gregorjem Virantom jasen: »Koncept zakona o odškodninah je norčevanje iz domačega in evropskega prava ter zdravega razuma.«
Krivic je imel občutek, da sogovorniki na ministrski strani problematike niso dobro razumeli zaradi kompleksnosti zadeve, to pa je pripisal dejstvu, da so se na drugi strani pojavili novi obrazi. Dobro je, da je Virant pokazal pripravljenost razmisliti o pripombah predstavnikov izbrisanih, kakšen bo rezultat, pa je še težko ocenjevati, pravi Krivic.
Kot je pojasnil Virant, si bodo sedaj vzeli nekaj tednov za razmislek, kako izboljšati zakon o odškodninah izbrisanim, predvsem pa si bodo prizadevali ujeti rok 26. junij, ki ga je lani postavilo Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. To je takrat zapovedalo oblikovanje splošne rešitve s shemo odškodnin. Virant se bo prihodnji teden odpravil na sedež sodišča v Strasbourg, kjer bo ministrskemu svetu sodišča predstavil vsebino zakona, s katerim nameravajo rešiti madež na podobi države.
Ključni problem, na katerega so danes opozorili predstavniki izbrisanih, je višina odškodnine. Medtem ko ministrstvo za notranje zadeve predlaga en evro za dan izbrisa oziroma 30 evrov na mesec ali 7500 evrov za 21 let izbrisa, predstavniki prizadetih menijo, da gre za sramoten znesek.
Krivic pravi, da je sprejemljiv znesek v višini okoli 260 evrov na mesec, kar Slovenija priznava vsem tistim, ki se znajdejo v socialni stiski. Ta rešitev bi po njihovem veljala za okoli 10.000 izbrisanih, ki so si kasneje uredili status v Sloveniji. Izbrisani so ministru še dejali, da če bi se njihov problem začel reševati pred 10 leti, se danes ne bi pogovarjali o takšnih zneskih odškodnin.
Drugi sporna točka na relaciji izbrisani država se nanaša na število upravičencev. Medtem ko predstavniki izbrisanih vztrajajo, da se omogoči odškodnina vsem 25.000 izbrisanim, Virant meni, da so upravičeni le tisti, ki so si aktivno prizadevali urediti državljanstvo.
Minister Virant je predstavnikom izbrisanih dal na mizo ponudbo, ki skupno predstavlja 32 milijonov evrov. Tistim, ki bi bili upravičeni do zneska 1000 evrov, bi jim ga izplačali v enkratnem znesku, ostalim pa po obrokih.
»Trideset evrov odškodnine na mesec je norčevanje iz ljudi,« meni Krivic. Pri tem opozarja, da gre na eni strani za usode ljudi in njihove pravice, na drugi strani pa za ugled Slovenije. »Trdno sem prepričan, da se bo Slovenija s takim zakonom, kot ga predlaga ministrstvo za notranje zadeve, ponovno osramotila v Strasbourgu,« dodaja nekdanji ustavni sodnik.
»Račun izdajte odgovornim za izbris«
Dolgoletni borec za pravice izbrisanih Aleksandar Todorović je sestanek pri ministru za notranje zadeve in pravosodje Gregorju Virantu protestno zapustil. Pravi, da je en evro za dan izbrisa nesprejemljiva in žaljiva ponudba.
Ministrstvo za notranje zadeve in pravosodje bo po vsej verjetnosti zamudilo rok za izpolnitev obveznosti do izbrisanih, meni Aleksandar Todorović. Po njihovem predlogu bi se odškodnina za izbris približala znesku, ki ga dobi posameznik, ko se znajde v socialni stiski, to je okoli 260 evrov na mesec. Že s tem zneskom je v Sloveniji težko preživeti, kaj šele s 30 evri, kolikor zdaj ponujajo, pravi Todorović.
Na vprašanje, kako predstavniki izbrisanih gledajo na skupno vsoto, ki bi jo po predlogu ministrstva namenili za odškodnino izbrisanim in znaša 32 milijonov evrov - to pa bi lahko v javnosti povzročilo veliko razburjenja v času, ko se na vseh koncih in krajih varčuje, se Todorović strinja, da je slovenska javnost lahko ogorčena.
»Vse dosedanje vlade so v zgodbi izbrisanih zamočile, igrale so se s patriotizmom, zdaj, ko je treba plačati za grehe, čeprav bi plačali še manj kot en evro za dan izbrisa, pa bi se javnost negativno odzvala. Ampak za izbris nismo krivi izbrisani,« pravi Todorović. Kdo pa je? Todorović odgovarja: »Nekdanji notranji minister leta 1992 Igor Bavčar, takratna uslužbenca MNZ Slavko Debelak in Silva Mesojedec Prvinšek, nekdanji predsednik vlade Lojze Peterle. Najbolj odgovorni so tisti, ki so zlorabljali izbrisane za politični populizem,« še pravi Todorović.
