Po 26 letih imamo bolj in manj izbrisane

Nekateri odškodnin zaradi nezakonitega izbrisa ne bodo nikoli dobili.

sre, 11.04.2018, 11:32; spremenjen: 21:58

»Razveljavitev tako očitno protiustavne določbe ni presenečenje, zelo problematično pa je, da se je ustavno sodišče pri tem povsem brez potrebe zapletlo v neke globokoumne pravniške finese, zaradi katerih je potem upravičence do odškodnin 'umetelno' (a celo ob kršitvi ustave, kot piše v ločenem mnenju sodnica Špelca Mežnar) razdelilo na takšne, za katere ta razveljavitev velja takoj, in na takšne, za katere bo začela veljati čez devet mesecev. Kakor da že dosedanjih 26 let čakanja na popravo krivic ni bilo dovolj. Toda s tem bo odpravljena samo ena od najmanj desetih hudih protiustavnosti v zakonih o izbrisanih, vse druge še čakajo, kdaj bodo prizadeti s svojimi pritožbami končno prodrli skozi vse nižje instance do ustavnega sodišča. Če bodo to sploh dočakali,« pravi pravni zastopnik izbrisanih in nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic.

Dodaja, da »ima odprava te prve protiustavnosti praktičen pomen samo za okoli tristo izbrisanih (od 25.671 ljudi), ki so imeli dovolj znanja, živcev in denarja, da so s pomočjo odvetnikov sploh lahko vložili strokovno zelo zahtevne odškodninske tožbe. Kako se bodo ti odvetniki izkazali v boju z državnimi odvetniki, je nadaljnje vprašanje  v upanju, da bodo sodišča pri tem res nepristranska. Ampak ne pozabimo: gre za komaj dober odstotek vseh izbrisanih. Kaj pa preostalih 99 odstotkov?«

Ljubljana  Ustavno sodišče (US) je s sedmimi glasovi za in enim proti (sodnica Špelca Mežnar) za devet mesecev prekinilo sodne postopke, v katerih izbrisani tožijo državo zaradi njenega protipravnega ravnanja. Vendar odločba ne zadeva vseh izbrisanih, ampak le peščico. Državni zbor ima do konca leta čas, da na novo uredi višino odškodnin izbrisanim, do takrat so sodni postopki prekinjeni.

Pravni zastopnik izbrisanih Matevž Krivic pojasnjuje, da se odločitev ustavnih sodnikov nanaša le na tiste izbrisane, ki so tožbo za odškodnino vložili pred uveljavitvijo zakona o odškodninah za izbrisane (junij 2014), in na tiste, ki so to naredili do 19. junija lani, ko je potekel rok za vložitev zahtevkov za odškodnine. »Vsi drugi pa so zamudili že vse roke in odškodnin ne morejo več zahtevati,« pravi Krivic.

Prva skupina oškodovancev

Kaj je pravzaprav odločilo ustavno sodišče? To, da je 12. člen zakona o odškodninah za izbrisane, s katerim je zakonodajalec določil, da odškodnina, ki jo izbrisani prejme v sodnem postopku, ne more preseči trikratnika odškodnine, ki bi jo prejel v upravnem postopku, protiustaven (odškodnina v upravnem postopku za en mesec izbrisa znaša 50 evrov).

Na ustavnem sodišču so pojasnili, da so tisti, ki so odškodninske pravde zoper državo sprožili pred uporabo zakona in njihovi zahtevki do takrat niso zastarali, pričakovali povračilo škode zaradi izbrisa na podlagi ustave. Prepričani so bili, da bo višina denarne odškodnine odvisna izključno od obsega škode in da ne bo omejena z zakonom.

Ustavno sodišče tako ugotavlja, da je državni zbor med trajanjem sodnih postopkov spremenil pravila za uveljavljanje odškodninskih terjatev, in to v postopkih, v katerih je bila tožena država zaradi protipravnega ravnanja svojih organov oblasti. S tem je zagotovil ugodnejši položaj države kot tožene stranke, pri čemer je bila možna višina denarne obveznosti države v teh postopkih že opredeljena.

Druga skupina oškodovancev

Nekoliko drugačen je po presoji ustavnega sodišča položaj tistih, ki pred začetkom uporabe zakona niso imeli odprtih sodnih postopkov zoper državo zaradi uveljavljanja svojih odškodninskih zahtevkov oziroma so takšne postopke do tedaj sprožili, pa so po prejšnji ureditvi zastarali. Njihov položaj je opredelila pilotna sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji, ki je Sloveniji naložila obveznost, naj posebej uredi odškodninsko varstvo zaradi omilitve posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.


Izbrisanim se je z zakonom poslabšal pravni položaj. Foto: Matej Družnik/Delo

Ustavno sodišče ugotavlja, da omejitev višine denarne odškodnine pomeni poslabšanje položaja za tiste oškodovance, ki v posamičnih sodnih postopkih dokazujejo konkretni obseg prestane škode in zahtevajo tej ustrezno denarno odškodnino, ki presega zakonsko pavšalno opredeljeni najvišji znesek denarne odškodnine.

Ustavno sodišče meni, da resna javnofinančna kriza lahko pomeni ustavno dopustni cilj za sprejetje zakona, s katerim se omeji skupna višina denarne odškodnine. Vendar je ureditev protiustavna, ker zakon niti v posamičnih primerih, v katerih bi bila ugotovljena nesorazmerno velika razlika med izkazanim obsegom škode in zakonsko pavšalno omejeno denarno odškodnino, ni omogočil individualne presoje položaja posameznega oškodovanca. Zato je izpodbijana zakonska določba tudi v delu, v katerem se nanaša na drugo skupino oškodovancev, protiustavna.

Malo pravnomočnih odločitev

Skupna višina denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se lahko določi v sodnem postopku, je omejena do trikratnika zneska denarne odškodnine, ki je lahko upravičencu določena v upravnem postopku.

Upravne enote so do konca lanskega leta prejele 8161 zahtevkov izbrisanih za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku in priznale za malo manj kot 26,4 milijona evrov odškodnin. Najvišja je znašala 13.050 evrov.

Izrazito pa se je povečalo število zahtevkov za določitev odškodnine na sodišču, saj se lahko vsak, ki ni zadovoljen z določitvijo odškodnine v upravnem postopku, obrne še na sodne instance. Do konca lanskega leta je bilo takšnih primerov 331, pravnomočno je bilo odločeno v desetih, skupna višina odškodnin je bila malo manj kot 100.000 evrov. Tožbeni zahtevki znašajo tudi 2,5 milijona evrov.


Špelca Mežnar, ustavna sodnica: »Ustavno sodišče je izbrisane razdelilo v dve skupini  v bolj in manj izbrisane. V prvi skupini so tisti, ki imajo več pravic in so upravičeni do popolne odškodnine, v drugi so izbrisani z manj pravicami, ki niso upravičeni do popolne odškodnine, izjemoma imajo le pravico do individualne obravnave. Ustavno sodišče je s takšno delitvijo neenako obravnavalo enake osebe in zagrešilo kršitev načela enakosti.«

Kronologija sage izbrisanih

Ustavno sodišče je več kot 25 let po izbrisu 25.000 prebivalcev Slovenije razveljavilo zakonsko omejitev skupne višine denarne odškodnine, ki se lahko dosodi izbrisanim. Odločitev kaže, da to vprašanje polpretekle zgodovine kljub dolgotrajnemu reševanju še ni zaprto. STA objavlja kronologijo pomembnejših dogodkov, povezanih s to problematiko.

25. junij 1991  Slovenski parlament je sprejel več osamosvojitvenih zakonov, med njimi zakona o državljanstvu in o tujcih. Zakon o državljanstvu je določal, da morajo državljani drugih republik SFRJ s stalnim prebivališčem v Sloveniji v pol leta vložiti vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva.

26. december 1991  Iztekel se je šestmesečni rok za podajo vloge za pridobitev državljanstva.

26. februar 1992  Za državljane SFRJ, ki so bili državljani drugih republik in niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so začele veljati določbe zakona o tujcih  notranje ministrstvo jih je izbrisalo iz registra stalnega prebivalstva in jih preneslo v tako imenovano pasivno evidenco.

4. februar 1999  Ustavno sodišče je ugotovilo nezakonitost izbrisa in zakonodajalcu naložilo, naj v šestih mesecih odpravi neskladje z ustavo.

8. julij 1999  Državni zbor je sprejel zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, ta je omogočil pridobitev dovoljenja za stalno bivanje za državljane drugih držav naslednic SFRJ, ki so imeli 23. decembra 1990 prijavljeno stalno prebivališče na ozemlju RS in so od tedaj v RS tudi neprekinjeno živeli.

26. februar 2002  Nekateri izbrisani so se povezali v Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije; pozneje so bila ustanovljena še druga društva in iniciative, ki se borijo za pravice izbrisanih. Med drugim je 16. aprila 2005 nastala Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov.

14. november 2002  Začela je veljati novela zakona o državljanstvu, ki je omogočila pridobitev državljanstva, če je imela polnoletna oseba 23. decembra 1990 prijavljeno stalno prebivališče in je od tega dne v Sloveniji neprekinjeno živela.

3. april 2003  Ustavno sodišče je odločilo, da zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji ni skladen z ustavo, ker državljanom drugih republik, ki so bili februarja 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ne priznava stalnega prebivanja od dne izbrisa. Zakonodajalcu je naložilo, naj v šestih mesecih odpravi neskladje z ustavo in izbrisanim retroaktivno vrne status stalnega prebivalca.

9. oktober 2003  Vlada je sprejela tako imenovani sistemski zakon o izbrisanih, a o njem zaradi proceduralnih zapletov in zahtev po referendumskem odločanju DZ ni nikoli glasoval.

15. oktober 2003  Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Álvaro Gil-Robles je Sloveniji priporočil, naj zakonsko uredi status izbrisanih skladno z odločbama ustavnega sodišča.

29. oktober 2003  DZ je sprejel tako imenovani tehnični zakon o izbrisanih, na podlagi katerega bi notranje ministrstvo lahko izvršilo naloženo obveznost ustavnega sodišča in po uradni dolžnosti uvedlo postopek izdaje odločb o ugotovitvi stalnega prebivanja od dneva izbrisa do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje.

3. februar 2004  Notranje ministrstvo je izbrisanim na podlagi odločbe ustavnega sodišča začelo vročati dopolnilne odločbe o stalnem prebivanju.

30. marec 2004  DZ je zavrnil interpelacijo zoper tedanjega notranjega ministra Rada Bohinca, ki so jo zaradi izdajanja odločb izbrisanim vložili poslanci SDS.

4. april 2004  Na zahtevo skupine poslancev iz vrst SDS, NSi, SNS, SLS in SMS je potekal referendum o tako imenovanem tehničnem zakonu o izbrisanih. Ob 31-odstotni udeležbi je zakon zavrnilo 94 odstotkov udeležencev.

2. julija 2005  Začela se je gladovna stavka nekaterih izbrisanih.

november 2005  Odbor ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice je Slovenijo opomnil zaradi odrekanja statusa izbrisanim.

24. januar 2009  Notranje ministrstvo je objavilo podatek, da je bilo izbrisanih 25.671, in ne 18.305, kot je veljalo do takrat.

23. februar 2009  Notranje ministrstvo je začelo na podlagi odločbe ustavnega sodišča izdajati odločbe izbrisanim.

1. april 2009  DZ ni izglasoval interpelacije proti ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal, ki so jo zaradi izdajanja odločb izbrisanim vložili poslanci SDS.

15. maj 2009  DZ je na zahtevo poslancev SDS, SLS in SNS ustanovil preiskovalno komisijo za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, odgovornih za pripravo in izvedbo štetja izbrisanih v letih 2003 in 2009. Iz poročila komisije, ki ga je DZ sprejel 3. maja 2011, izhaja, da niso ugotovili politične odgovornosti za prirejanje ali politično motivirano štetje. Poslanci SDS, SLS in SNS pa so v ločenem mnenju vztrajali, da je izbrisanih 18.305, in ne 25.671.

8. marec 2010  DZ je sprejel spremembe zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS. Z njimi se ureja status tistim izbrisanim, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb. Poslanci SDS in SNS so zahtevali referendum, a ga je junija 2010 ustavno sodišče prepovedalo, saj bi z zavrnitvijo zakona na referendumu nastale protiustavne posledice.

13. julij 2010  Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da slovenske oblasti še vedno niso izpolnile odločbe ustavnega sodišča in popravile krivic izbrisanim.

6. julij 2011  Pred velikim senatom Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je potekala javna obravnava v primeru skupine izbrisanih proti Sloveniji.

26. junij 2012  Veliki senat ESČP je v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji odločil, da slovenskim oblastem niuspelo v celoti urediti vprašanja izbrisanih, in vladi naložil, naj pripravi sistem odškodnin. Šestim izbrisanim je tudi določil odškodnino za nematerialno škodo, državi pa naložil, naj se z njimi v šestih mesecih dogovori še za odškodnino za materialno škodo.

21. november 2013  DZ je skoraj pet mesecev po izteku roka, ki ga je določilo ESČP, sprejel odškodninsko shemo za izbrisane.

4. december 2013  Notranji minister Gregor Virant je zakon o odškodninah za izbrisane predstavil na odboru namestnikov ministrov Sveta Evrope. Po predstavitvi je povedal, da kritik in pripomb na zakon ni več.

24. januar 2014  Društvo izbrisanih je na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti zakona o odškodninski shemi za izbrisane. Kot sporno so navedli zlasti višino odškodnin.

12. marec 2014  ESČP je v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji odločilo še o odškodnini za materialno škodo za šest izbrisanih, ki jim je junija 2012 dosodilo odškodnino za nematerialno škodo. Slovenija jim je morala za materialno škodo skupaj plačati dobrih 240.000 evrov.

18. junij 2014  Slovenija je začela izvajati zakon o odškodninah za izbrisane. Na upravnih enotah so začeli sprejemati vloge za določitev odškodnine v upravnem postopku, na sodiščih pa tožbe za tiste, ki se ne strinjajo z odškodnino, določeno v upravnem postopku. Na notranjem ministrstvu so izrazili pričakovanje, da bo odškodnino v upravnem postopku zahtevalo okoli 12.000 ljudi, v zakonu pa je bila zapisana ocena, da bo država za odškodnine namenila okoli 75 milijonov evrov.

21. januar 2015  Ustavno sodišče je zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo pobudi društva izbrisanih za oceno ustavnosti več členov zakonov o izbrisanih in o povračilu škode.

25. maj 2016  Odbor ministrov Sveta Evrope za nadzor nad izvrševanjem sodb ESČP je končal postopek v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji. Ugotovil je, da je Slovenija z zakonom o povračilu škode izbrisanim zadostila zahtevam, ki so izhajale iz pilotne sodbe 26. junija 2012.

17. november 2016  ESČP je zavrgel tožbo izbrisanih proti državi, saj da so odškodnine izbrisanim v Sloveniji ustrezno urejene.

26. februar 2017  Ob 25. obletnici izbrisa se je predsednik DZ Milan Brglez vsem, ki se jim je z izbrisom zgodila krivica, javno opravičil.

18. junij 2017  Iztekel se je triletni rok za vložitev zahtevka za odškodnino zaradi izbrisa. Po navedbah ministrstva za javno upravo sta bila do tega datuma število vloženih zahtevkov in skupna višina odškodnin v upravnih postopkih precej manjša od prvotnih predvidevanj.

22. junij 2017  Ustavno sodišče je obravnavalo štiri zahteve za oceno ustavnosti zakona o odškodninah za izbrisane. Dve zahtevi je podalo Okrajno sodišče v Ljubljani, po eno pa Okrožno sodišče v Ljubljani in Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu. Vse je zanimalo, ali je ustaven 12. člen zakona, ki določa, da višina denarne odškodnine zaradi izbrisa, določena v sodnem postopku, ne sme preseči trikratnika odškodnine, ki bi jo izbrisani dobil v upravnem postopku.

23. november 2017 – Ustavno sodišče je znova obravnavalo zahteve sodišč za oceno ustavnosti 12. člena zakona o odškodninah za izbrisane.

31. december 2017 – Upravne enote so do konca leta 2017 prejele 8161 zahtevkov izbrisanih za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku. Skupaj so priznale za skoraj 26,4 milijona evrov odškodnin. Izrazito se je povečalo število zahtevkov za določitev odškodnine na sodišču. Od 8161 prejetih zahtevkov so upravne enote odločile o 8012 primerih, pri čemer so 5784 zahtevkom ugodile, 1966 so jih zavrnile, 87 ustavile, 175 pa zavrgle. Najvišja priznana odškodnina je znašala 13.050 evrov, kar je tudi največ, kolikor lahko oseba dobi v upravnem postopku.

11. april 2018  Ustavno sodišče je razsodilo, da je zakonski člen, ki omejuje skupno višino denarne odškodnine, ki se lahko dosodi izbrisanim, protiustaven. Ureditev je razveljavilo, in sicer s takojšnjim učinkom za tiste, ki so zahtevke vložili pred uveljavitvijo zakona o odškodninam izbrisanim. Za druge oškodovance pa je ustavno sodišče zakonodajalcu dalo devetmesečni rok, da sprejme novo ureditev. Sicer bo razveljavitev 12. člena zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, začela veljati tudi zanje.

Prijavi sovražni govor