Tiskane izdaje
Ljubljana − Nekaj sto študentov − točnega števila ne pozna nihče − si lahko po več kot enem mesecu skrbi oddahne. Poslanci so jim včeraj zvečer na izredni seji vrnili pravice, ki izhajajo iz študentskega statusa. Največ težav je bilo zaradi izgube zdravstvenega zavarovanja, država pa jim bo denar zanj vrnila tudi za nazaj.
Študenti, ki so se med študijem prepisali, ponavljali ali študirali vzporedno, so na začetku oktobra ostali brez zdravstvenega zavarovanja in nekaterih drugih s študentskim statusom povezanih pravic.
Razločevanje med statusom študenta in pravicami, ki iz njega izhajajo, so konec lanskega leta sprejeli poslanci na predlog ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MiZŠ). Pravice so v zakonu o visokem šolstvu omejili največ na trajanje enega študijskega programa na posamezni stopnji oziroma leto več.
Študenti v socialnem vakuumu
Na to, po njihovem mnenju nepravičnost so se nemudoma odzvali poslanci Levice, saj so prepričani, da je sprememba ogrozila socialno in zdravstveno varnost študentov. Zbrali so podpise za sklic včerajšnje izredne seje, na kateri so z 71 glasovi za in brez glasu proti študentom omogočili ponovno financiranje obveznega ter dodatnega zavarovanja, subvencionirane prehrane, prevoza in bivanja.
Z amandmajem so predlog dopolnili tako, da bodo spremembe veljale retroaktivno, torej bodo zavarovanje prejeli izplačano za oktober in november. Med drugim so si študenti morali kriti vsaj osnovno zdravstveno zavarovanje v višini 23 evrov, skupaj z dodatnim je to naneslo 55 evrov.
Ministrstvo za izobraževanje ima zdaj dva meseca časa, da uredi načine reševanja teh problemov.
Nekatere izselili
Študentom, ki so v tem času sklenili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, na krovni študentski organizaciji priporočajo, da si uredijo mirovanje zavarovanja. Preostale evidence sicer niso toliko usklajene, da bi študenti izgubili tudi vse druge pravice − nekaj težav je bilo le z dostopanjem do subvencionirane prehrane in z izseljevanjem iz študentskih domov. Vsi, ki se jim je to zgodilo, naj se obrnejo neposredno na ŠOS, ki jim bo pomagala z nadaljnjimi navodili.
Za koliko študentov gre
Tina Hrastnik iz službe za odnose z javnostjo na ministrstvu za izobraževanje našteva, da je bilo od vseh vpisanih študentov le tri odstotke oziroma 1972 takšnih, ki so možna leta koriščenja pravic izkoristili. Med njimi je bilo 609 študentov starih manj kot 26 let. Z dopolnjenim 26. letom pa študenti izgubijo možnost zavarovanja po starših in si ga morajo urediti sami.
»Podatka, koliko posameznikov je dejansko ostalo brez zdravstvenega zavarovanja ter drugih pravic in ugodnosti študentov zaradi spremembe člena ZViS nimamo, saj naše številke izhajajo iz števila vpisanih študentov. Vanj so zajeti tudi posamezniki, ki so zaposleni, kar pomeni, da niso upravičeni do vseh pravic iz študentskega statusa,« pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu.
Dodajajo še, da čez teden dni začne veljati zakon o urejanju položaja študentov, ki študentom zdravstveno varstvo podaljšuje do konca študijskega leta, v katerem dopolnijo 26 let.
Proti fiktivnim vpisom
»Ni nam uspelo spremeniti mišljenja MiZŠ, ki vztraja, da to ni bila napaka, ampak gre za strategijo boja proti fiktivnim vpisom,« je sinoči razočarano razlagal predlagatelj sprememb Miha Kordiš iz Levice. Dejal je, da mnogi status izkoriščajo zaradi možnosti študentskega dela, s tem pa bodo končali, ko jim bodo na voljo ustrezna delovna mesta.
»Ministrstvo zavaja. Vsak dan operirajo z različnimi številkami, koliko študentov so lanske spremembe prizadele. Prav tako operira samo s številkami tistih, ki so mlajši od 26 let,« je povedal Kordiš. Študenti po 26. letu resda izgubijo pravico do zavarovanja, vendar lahko še vedno koristijo pravice do subvencionirane prehrane, prevoza in bivanja.
Načelna podpora vlade in DS
Odpravi krivic so bili naklonjeni tudi v komisiji državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Predlogu ni nasprotovala niti vlada, vendar je menila, da je tematiko treba urediti v področni zakonodaji, saj da pravice statusa urejajo posebni predpisi, nad katerimi bedijo drugi resorji. Denimo ministrstvo za zdravje ureja zavarovanje, ministrstvo za delo pa študentsko delo in štipendije.
