Tiskane izdaje
Ljubljana - Poslanci so danes zvečer sprejeli zakon o partnerski zvezi, ki ureja razmerja med istospolnimi partnerji tako v sklenjenih kot v nesklenjenih zvezah. Ureja njihove ekonomske in socialne pravice in dolžnosti ter razmerja med partnerjema, ne pa tudi do tretjih oseb, torej ne tudi do otrok.
Po slabih štirih mesecih od padca novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) na referendumu je danes - včeraj so odpovedale glasovalne naprave - državni zbor sprejel nov zakon o partnerski zvezi, ki ga je le dan po referendumu predlagal takrat nepovezani poslanec Jani Möderndorfer (zdaj SMC). Zakon pomeni novo pravno ureditev istospolnih partnerskih zvez v smislu izenačitve pravnih posledic med partnerjema s pravnimi posledicami, kot jih zakon predvideva za tovrstno zvezo dveh oseb različnega spola, ne ureja pa družinskih razmerij oziroma razmerja do tretjih oseb, torej tudi ne do otrok.
»Predstavlja možen način odprave ugotovljenih protiustavnosti v treh dosedanjih odločbah ustavnega sodišča in ni v nasprotju z odločitvijo volivcev na referendumu. Torej ne vsebuje popolnoma enakih rešitev kot na referendumu zavrnjena novela ZZZDR. Ne širi oziroma spreminja definicije zakonske zveze kot skupnosti med možem in ženo. Izključuje tudi pravico do skupne posvojitve otrok in do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP),« je pojasnil Jani Möderndorfer. Zadovoljen je, »da bodo s sprejetjem zakona vsaj ekonomske in socialne pravice istospolnih parov izenačene z vsemi nami, manj zadovoljen pa, ker bom moral čakati še kar nekaj let, da bo družba postala toliko zrela, da bomo te pravice izenačili v celoti«.
Zakona ni spisal sam Möderndorfer, temveč je »posvojil« zakonski predlog, ki so ga v času prejšnje vlade (ko je bil še član PS) pripravili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, le preimenoval ga je, ministrstvo je namreč uporabljalo izraz partnerska skupnost. V javno razpravo so ga, neuspešno, dali dvakrat: prvič je njegovo pot spomladi 2014 ustavil padec vlade, jeseni pa novela ZZZDR, ki jo je vložila ZL.
Referendumski moratorij?
Predlog so podprli poslanci koalicije, nepovezani in ZL, čeprav je, po njihovem prepričanju, v nasprotju z ustavo in temeljnimi človeškimi vrednotami, saj ljudi diskriminira glede na spolno usmerjenost.
Predstavniki SDS in NSi so glasovali proti. »Predlog posega v posebno varovan položaj družine s tem, ko se v večinskem delu zakona navezuje na ZZZDR. S tem odpira veliko možnosti različnih interpretacij in uporabe besedila in členov zakona,« je izpostavila Iva Dimic (NSi). Jelka Godec (SDS) je bila še bolj eksplicitna: prepričana je, da ta zakon samo navidezno ne omogoča posvojitve otrok v istospolne skupnosti, da gre za zavajanje javnosti in nasprotovanje ljudski volji, izraženi na dveh referendumih. Oboji zakonu očitajo procesno problematičnost in menijo, da se z njegovo vložitvijo ne spoštuje določilo o enoletnem moratoriju urejanja materije po referendumu. NSi je vložila tudi amandma - večina ga je zavrnila - o tem, da bi matičarji lahko uveljavljali ugovor vesti pri sklepanju zvez istospolnih parov.
Pot zakonskega predloga, ki so ga pripravili v koaliciji Za otroke gre!, se je tako, vsaj za zdaj, ustavila.
Devet mesecev za registre
Če se ne bo kje zataknilo - kakšnega referenduma ni še nihče napovedal -, bo zakon o partnerski zvezi začel veljati šele v začetku prihodnjega leta. Kar devet mesecev naj bi bilo potrebnih, da bi pristojne službe in uradi spremenili svoje obrazce in pravilnike ter da bi ministrstvo za notranje zadeve prilagodilo matični in centralni register prebivalstva.
»Zakon je napredek pri odpravljanju neenakopravnosti na številnih področjih. Je pomemben korak naprej, ni pa popolna enakopravnost. Vprašanje starševstva bodo ljudje še naprej reševali samostojno, brez zakonskih okvirov. Ne ukvarjamo se s tem, zakaj kdo nasprotuje enakopravnosti. Zato bo ta zakon pokazal, ali je pri noveli ZZZDR šlo res samo za potencialne posvojitve ali za kaj drugega,« je komentiral Miha Lobnik iz Legebitre.
