Tiskane izdaje
Brdo pri Kranju - Na vprašanje, ali naše zdravstvo potrebuje reformo ali ne, je bil Josep Figueras iz Observatorija za zdravstvene sisteme in politike včeraj nedvoumen: »Reforma je nujna. Jasno. Treba je iti po korakih, ki naj bodo postopni, a odločni. Ne gre za prelepe stvari.«
Ali potrebujemo reformo ali ne, tudi po peturni predstavitvi analize zdravstva, ki so jo pripravljali tuji in domači strokovnjaki devet mesecev, ni bilo povsem jasno. Ministrica je bila bolj naklonjena »ključnim spremembam« kot reformi. Kaj je pokazala analiza?
»Slovensko zdravstvo se uvršča v povprečje sistemov v EU, po nekaterih kazalnikih pa celo med najboljše, čeprav namenjamo za zdravstvo trikrat manj denarja kot v sosednji Avstriji,« je dejala ministrica. Predstavljeni podatki so pokazali, da je Slovenija po številnih kazalnikih za EU 15 in pred EU 13, vsaj v dveh pa bistveno odstopa. Izrazito je vezana samo na en vir financiranja (prispevke od plač) in med vsemi državami EU in OECD prihaja v zdravstvo najmanj denarja iz državnega proračuna (le tri odstotke). To sta hkrati dejavnika, ki zdravstvo najbolj ogrožata in ju je vsekakor treba spremeniti: razpršiti finančne vire in v splošnem proračunu pridobiti denar za zdravstvo. Največja težava je hitro starajoča se družba, ki bo že do leta 2025 potrebovala samo za dolgotrajno oskrbo 250 milijonov evrov več kot zdaj, je izračunal Charles Normand, predavatelj s Trinity Collegea iz Dublina in član Evropskega observatorija za zdravstvene sisteme in politike. Tujci so opozorili tudi, kar že dolgo vemo: da je treba določiti mrežo izvajalcev, okrepiti osnovno zdravstvo, povezati posamezne ravni zdravstva, izračunati prave cene storitev, natančneje določiti vloge in odgovornosti odločevalcev v sistemu, sprejeti spremembo za dopolnilno zavarovanje, ki je po besedah Normanda »prava neumnost«.
Analiza sicer ponuja mednarodno primerljivo obdelane podatke, a rešitve mora Slovenija najti sama. Najpomembnejše so finance. Je denarja v Sloveniji za zdravstvo dovolj, čeprav ga je trikrat manj kot v Avstriji? Kar takoj so se pokazale razpoke v vladi.
Ne reforme, ampak le izboljšave
»Ne potrebujemo reforme, ampak izboljšave, male korake na določenih področjih. Zdravstvo ni problem zdravstvenega ministra, ampak državljanov. Nihče me ne bo prepričal, da bo sistem boljši, če zanj namenimo dodatnih 500 milijonov evrov,« je menil Boris Koprivnikar, minister za javno upravo, in s tem vznemiril navzoče odlične poznavalce zdravstva.
»Ni res, da je zdravstvo dobro, da ne potrebuje sprememb in da je denarja dovolj,« se je prvi odzval Tomaž Gantar, predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo, zdravnik. Tudi ministrica hoče priskrbeti zdravstvu več denarja, minister za finance Dušan Mramor pa je - nasprotno - do pred kratkim pričakoval, da bo zdravstvo še kaj privarčevalo, je dejala Milojka Kolar Celarc. Kaj še načrtuje?
Izvirni greh je, da sploh ne vedo, koliko kaj stane
Ključne spremembe za zdravstveno reformo so vedno odvisne od denarja, potrebnih pa je še niz drugih sprememb. Kako do njih? Ministrica Milojka Kolar Celarc je včeraj dobila vrsto nasvetov od evropskih in domačih strokovnjakov.
Zgledovanje po Petri Majdič, smučarski tekačici, ki trenira korak za korakom in je kljub padcu in zlomu ključnice tri dni kasneje osvojila olimpijsko medaljo, in ne po Petru Prevcu, ki je medaljo pridobil s skokom, je ministrici svetoval Josep Figueras iz Observatorija za zdravstvene sisteme in politike, potem ko je navedel podatke, ki kličejo po reformi. Med drugim je dejal, da je Slovenija uspešna po preprečljivi umrljivosti, saj je ta tolikšna kot v Avstriji, Belgiji in Luksemburgu, čeprav porabi trikrat manj denarja kot navedene države. Sloveniji gre slabše pri raku, po številu zdravnikov, treba je diverzificirati vire, odločiti o vlogi ZZZS, izboljšati zdravstveno zavarovanje, uvesti boljšo regulativo, povečati obseg patronažne službe, okrepiti protokole in smernice, bolje informatizirati zdravstvo, je našteval.
Wilm Quentin z berlinske Tehnične univerze je opozoril, da bo treba odločiti o košarici pravic, saj nima Slovenija nobenega seznama, katere storitve so krite iz javne blagajne in katere ne, uvesti je treba oceno novih tehnologij, opredeliti mrežo izvajalcev, izboljšati pogodbe z njimi skupaj z merili kakovosti. Posvetiti se je treba plačilnim modelom, saj plačevanje po skupinah primerljivih primerov (SPP oziroma DRG) zdaj ni pravično, ker v njega ni vgrajenih dovolj informacij o resničnih stroških. »V Nemčiji točno vemo, kolikšen je strošek na pacienta, v Sloveniji pa ne,« je dejal. Treba je tudi spremeniti plačni sistem v javnem sektorju, ker je zdaj rigiden in nespodbuden.
Kje je izvirni greh
Marko Kranjec, ekonomist in bančnik, je kot izvirni greh navedel proračunsko razdeljevanje denarja: »Prva žrtev mora biti splošni dogovor. Ta ne more biti temelj nakupovanja storitev. Potrebna je globoka reforma institucij.«
Igor Muževič, družinski zdravnik in predsednik sindikata Praktik.um, je povedal, da zdravniki na osnovni ravni še večjih pritiskov ne bodo zmogli: »Ministra za finance pozivam, naj najde dodatni denar za zdravstvo.« Samo Fakin, v. d. generalnega direktorja ZZZS, je zatrdil, da je točno to, kar predlaga Evropski observatorij, v pisnem predlogu dal ministrstvu za finance že pred osmimi leti. »Samo za dolgotrajno nego potrebujemo dodatnih od 200 do 300 milijonov evrov, kje pa je še vse drugo!«
Odprava dopolnilnega zavarovanja ni več aktualna
»Če želimo dolgotrajno nego, če želimo slediti razvoju medicine, če želimo kakovostno javno zdravstvo, potrebujemo več denarja. Samo v organizacijskih spremembah in odstranitvi korupcije ne moremo iskati rešitve. Denar ne reši vsega, a od tod ne smemo oditi z mislijo, da so potrebne samo minimalne spremembe. Smo na meji, čez katero ne gre,« je dejal predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo Tomaž Gantar.
Odprava dopolnilnega zavarovanja, ki je edina konkretna zaveza koalicije Mira Cerarja, očitno ni več aktualna. Možno je takšno preoblikovanje, da bi bilo zavarovanje bolj regulirano: država bi predpisala višino obratovalnih stroškov, višino premije, imela bi boljši nadzor, prepovedala bi ustvarjati dobiček, je napovedala ministrica, ki je sicer naštela dolg seznam strategij, zakonov in pravilnikov, ki jih namerava sprejeti letos in prihodnje leto.
»Krasna ženska ste, a treba je postaviti prioritete. Potrebni so tudi rezultati,« je temu dodal Figueras.
