Jakob Počivavšek o korupciji med inšpektorji

Ljubljana - O sistemski korupciji v inšpekcijskih službah je težko govoriti, a se dogaja, da se inšpektor ne odzove na prijavo, to stori prepozno, pa tudi da pred prihodom celo obvesti podjetje, ki se nanj lahko pripravi, ali pa ne odmeri kazni, ki bi bila sorazmerna kršitvi, opozarja generalni sekretar KSS Pergam Jakob Počivavšek, ki ima v sindikatu stike predvsem z inšpektoratom za delo in za javne uslužbence.

Kako razširjeni sta korupcija in klientelizem v inšpekcijskih službah?

Težko ocenimo razširjenost korupcije in klientelizma v teh organih. Pri delu na terenu sicer večkrat dobimo informacije o tem, češ da se inšpektorji določenim družbam izogibajo ali pred obiskom v družbi napovedo svoj prihod, vendar so se po naših izkušnjah v Inšpektoratu za delo doslej na naše pozive praviloma v razumnem roku odzvali. Dopuščamo pa možnost, da je v lokalnem okolju povezanost med poslovnimi subjekti in inšpekcijskimi službami večja.

Je mogoče govoriti o sistemski korupciji na tem področju?

Vprašanje je, kaj je na področju inšpekcijskih služb mišljeno kot sistemska korupcija. Načeloma in v skladu z zakonom so inšpekcijske službe neodvisne, njihove odločitve (razen Inšpektorata za plače javnih uslužbencev, kar je sporno!) so podvržene sodni presoji, obstaja pa možnost, da se inšpektor ne odzove na prijavo, da se odzove prepozno, da obvesti stranko pred nadzorom, da se ta nanj lahko pripravi, ali da se ne odmeri sankcija, ki bi bila sorazmerna ugotovljeni kršitvi, upoštevajoč okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena. Verjetno bi bilo z določenimi procesnimi popravki mogoče nekatere ali večino teh potencialnih nevarnosti odpraviti.

Ali glede tega obstajajo razlike med različnimi inšpektorati; je kateri zaradi narave dela bolj izpostavljen tveganju korupcije?

To težko komentiram, najverjetneje pa so večjim pritiskom in s tem tveganju korupcije podvrženi inšpektorji v primerih, ko imajo njihovi nadzori ter ugotovitve in sankcije lahko večje posledice za stranko, pri kateri se izvaja nadzor.

Kateri so ključni dejavniki, ki (kvalitativno in kvantitativno) omogočajo boljše delo inšpektorjev?

Ključni dejavniki so njihova neodvisnost, kadrovska zasedba, ki mora biti takšna, da omogoča strokovno in učinkovito delo s hitrim ukrepanjem, ter pooblastila in možnosti izrekanja sankcij, ki jih imajo v inšpekcijskem postopku in ki inšpektorju dajejo dejanske možnosti za ukrepanje.

Katere ukrepe bi bilo treba sprejeti, da bi bilo delo inšpekcijskih služb bolj učinkovito?

Hitrejše reagiranje inšpekcijskih služb na prijave ter kadrovska in strokovna krepitev inšpekcijskih služb, ki bo to omogočala, boljša koordinacija inšpekcijskih služb in drugih državnih organov pri medsebojnem obveščanju o zaznanih sumih kršitev iz pristojnosti posameznega organa in pri usklajevanju skupnih akcij (po potrebi tudi boljši institucionalni okvir za to), večje vključevanje prijaviteljev v postopek inšpekcijskega nadzora, kadar le-ta to hoče in kadar to lahko pripomore k učinkovitejšemu postopku, zlasti kadar kot prijavitelj ne nastopa fizična oseba (temveč npr. sindikat).