Janezu Janši se obeta vrnitev v poslanske klopi

Ustavno sodišče: Če bodo sodniki začasno zadržali sklep državnega zbora, bo Janši vrnjen poslanski mandat.

Objavljeno
12. november 2014 20.21
Izredna seja Državnega zbora - podpornik Janeza Janše 15.oktobra 2014
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika

Ljubljana – Če bo ustavno sodišče danes zadržalo sklep državnega zbora, s katerim je ta 15. oktobra ugotovil prenehanje mandata poslanca Janeza Janše, ki zaradi korupcijskega kaznivega dejanja v zadevi Patria prestaja dveletno zaporno kazen, se bo Janša do končne odločitve ustavnega sodišča vrnil v poslanske klopi.

Tako je razvidno iz odgovora generalnega sekretarja ustavnega sodišča (US) Sebastiana Nerada, ki smo ga pred sejo US vprašali, kakšne so mogoče odločitve ustavnih sodnikov, ki imajo danes na dnevnem redu ustavno pritožbo. To je vložil Janez Janša proti sklepu državnega zbora (DZ) o ugotovitvi prenehanja svojega mandata.

Nerad nam je pojasnil, da danes še ne pričakuje končne – vsebinske – odločitve ustavnih sodnikov, »če pa bi ustavno sodišče sprejelo sklep o začasnem zadržanju, to seveda pomeni, da se vzpostavi prejšnje stanje glede izvrševanja mandata«.

Politično izločanje

Janša v ustavni pritožbi ustavnemu sodišču predlaga, naj zadevo obravnava absolutno prednostno in skladno z zakonom o ustavnem sodišču zadrži izvršitev sklepa DZ. Pritožniku namreč, kot v pritožbi pojasnjuje Janšev odvetnik Franci Matoz, nastaja nenadomestljiva škoda »z očitnim nezakonitim posegom v temeljne človekove pravice«.

V pritožbi je Matoz navedel, da DZ ni nedopustno posegel le v pasivno volilno pravico pritožnika, ampak tudi v aktivno volilno pravico volivcev, ki so na volitvah oddali glas za pritožnika. Okoliščina, da je bil pritožnik pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, kar je bilo nesporno znano že ob njegovi kandidaturi, bi po navedbah v pritožbi lahko vplivala na pritožnikovo morebitno neizvoljivost, nikakor pa ta okoliščina ne more vplivati na odvzem – prenehanje mandata po potrditvi.

Če bi razlogi za prenehanje mandata, določeni v 9. členu zakona o poslancih, vključevali tudi situacije, ki so nastale pred nastopom funkcije poslanca, se posamezniku, ki je bil izvoljen, mandat ne bi smel potrditi, ocenjuje Matoz. Navaja še, da je bil odvzem mandata povsem politično dejanje in »gre za svojevrstno politično izločanje tekmecev po končani volilni tekmi«.

Pogojni da

Božo Predalič
, ki naj bi na poslanski funkciji nasledil predsednika SDS Janeza Janšo, je Državno volilno komisijo (DVK) obvestil, da bo mandat prevzel z dnem, ko bodo na ustavnem sodišču končani pravni postopki v zvezi z Janševim mandatom. To pa le v primeru, če bo nezakonit odvzem mandata potrdilo tudi ustavno sodišče, je Predalič včeraj sporočil na twitterju. DVK bo o tem razpravljala na seji prihodnji torek. Kako bo ravnala, še ni mogoče napovedati, saj se s takim primerom še ni ukvarjala, najverjetneje pa bo DZ z imenom nadomestnega poslanca seznanila.

Pritožbo na ustavno sodišče zaradi odvzema mandata Janši je pred kratkim vložila tudi skupina 315 volivcev iz tretjega okraja četrte volilne enote Grosuplje. Ustavno pritožbo so vložili, ker so, kot so navedli, zaradi prenehanja Janševega mandata »postavljeni v isti položaj, kot če ne bi volili«.