Tiskane izdaje
Ljubljana - Eno izmed vprašanj, ki se pojavlja v dneh po volitvah, je, ali lahko pravnomočno obsojeni Janez Janša nastopi funkcijo poslanca v državnem zboru. Janša je danes na Twitterju zanikal navedbe portala Požareport in tako naznanil, da mandata poslanca ne bo vrnil .
Predsednik državnega Janko Veber je danes pojasnil, da zakon o poslancih jasno določa, da poslancu ali poslanki mandat preneha, če je pravnomočno obsojen/a na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev. Ker Janez Janša ni bil obsojen v času opravljanja funkcije ampak že pred izvolitvijo, bo zato po besedah Vebra treba pridobiti pravna mnenja o tem, ali besedilo zakona velja tudi v tem primeru.
Teršek: Janša je legalno izvoljen in mora nastopiti mandat
Ustavni pravnik Andraž Teršek je prepričan, da v tem primeru besedilu zakona o poslancih ne velja. Kot nam je pojasnil, je »razlika precej očitna.« »Če zakon ne dovoljuje, da bi funkcionar, pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje po nastopu funkcije, ostal na položaju, to ne pomeni, da pred volitvami pravnomočno obsojeni posameznik ne bi smel nastopiti poslanske funkcije, na katero so ga izvolili volivci,« meni.
Ne v ustavi ne v zakonih kandidatura pravnomočno obsojenim namreč ni prepovedana. »Dokler je tako, da pasivna volilna pravica (kandidiranje op.a.) ni pravno omejena, je ni dopustno omejiti tako, da bi se posamezniku, ki je bil izvoljen, preprečili nastopiti mandat,« pojasnjuje Teršek. Če bi se to zgodilo, bi po njegovem mnenju grobo kršili kandidatovo pasivno volilno pravico in tudi aktivno volilno pravico njegovih volivcev. Kako bodo Janši omogočili izvajanje funkcije, ni jasno, saj ne obstaja nobena pravna podlaga. Teršek kot eno od možnosti navaja odložitev prestajanja kazni.
Zakaj je temu tako? Teršek meni, da so pripravljavci zakonodaje očitno menili, da se nikakor ne more zgoditi, da bi kdorkoli pravnomočno obsojen lahko uspešno kandidiral, ali pa se jim to pri pripravi pravnega reda ni zdelo moralno sporno.
Veber je danes omenil tudi možnost, da poslanci mandata Janši ne bi potrdili. Na prvi seji, ki bo predvidoma 1. avgusta, bodo poslanci najprej oblikovali mandatno-imunitetno komisijo, ki bo pregledala potrdila o izvolitvi in državnemu zboru podala predloge za potrditev mandatov. DZ bo najprej glasoval o vseh nespornih predlogih, potem pa še o spornih, kar po mnenju Vebra mandat Janše tudi bo. »Predvidevam, da bomo poslanci z veliko večino njegovi izvolitvi tudi nasprotovali,« je dejal Veber.
A zakon o poslancih pravi, da spornost mandata lahko izhaja le iz pritožbe kandidatov in predstavnikov list kandidatov zoper odločitve volilne komisije.Tudi ustavna praksa v primeru Franca Kanglerja (volitve v državni svet) kaže, da so sporni lahko le tisti mandati, ki so takšni zaradi volilne nepravilnosti, ki so take, da vplivajo ali bi lahko vplivale na izid volitev, kar v posledici vpliva tudi na potrditev mandatov. Tudi Teršek pojasnjuje, da spornost mandatov lahko izhaja le iz procesne napake. Če kljub temu mandata Janši ne bodo potrdili, ima ta možnost vložiti pritožbo na ustavno sodišče, ki bo gotovo sklep o nepotrditvi mandata zavrnilo.
Tudi ustavni pravnik Saša Zagorc je prepričan, da izvoljenemu poslancu nihče ne sme preprečiti izvajanja funkcije. O tem, pravi, v treh sodnih primerih priča tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice.
Vprašljiva kvaliteta zakonov
O napovedi stranke SDS, da bo bojkotirala delo v državnem zboru, Veber poudarja, da je aktivno delovanje na sejah državnega zbora in sejah delovnih teles njihova pravica in dolžnost.
»Koliko sem seznanjam iz napovedi v medijih, bodo na sejah in v telesih sodelovali selektivno. To pomeni, da bodo v posameznih odborih morali zasesti ustrezno število sedežev, a se bodo odbora udeleževali le takrat, ko jih bo obravnavana tema zanimala. Posledica tega bo večja obremenjenost preostalih poslancev in poslank, ki bodo svojo delo opravljali v skladu z zakonom. Če v SDS ne bodo prevzeli funkcij, to pomeni da bo eno od podpredsedniških mest državnega zbora nezasedeno, predsednik DZ in druga podpredsednika pa bosta dodatno obremenjena Podobno bo na delovnih telesih. Tisti, ki bodo svoje naloge izpolnjevali, bodo imeli večjo obremenite, da bodo zagotavljali sklepčnost delovanja delovnih teles. Vprašljivo je tudi, kaj se bo dogajalo na komisijah, katerih članica je Slovenija, tudi znotraj delovanja Evropske unije. Lahko se zgodi, da Slovenija ne bo uspela predstaviti svojih stališč, kar bo velika škoda. Vprašljiva bo tudi kvaliteta zakonov, če pri njeni pripravi opozicija ne bo sodelovala,« je pojasnil Veber.
»Ljudje od nas pričakujejo, da bomo skupno oblikovali vsebino zakonov. To bo slabo sporočilo njihovim volivcem,« je še dejal Veber.
