Janković poslanec le še danes

Parlament bo nižal regrese in višal davčne olajšave, Jankoviću pa odvzel mandat.

Objavljeno
15. april 2012 21.17
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika

Ljubljana – Na današnji redni seji državnega zbora bodo prva tri vprašanja premieru Janezu Janši v tem mandatu postavili opozicijski poslanci.

Še prej bo državni zbor pri dnevnem redu odločil, ali bi že v torek po skrajšanem postopku interventno prestavljal in nižal izplačila „državnih“ regresov ter uzakonljal za skoraj četrt milijarde davčnih olajšav za spodbudo gospodarske rasti.

Nagle intervencijske zakone je predlagala vlada. Po določitvi dnevnega reda in še pred vprašanji premieru Janši bi se poslanci lahko seznanili, da je Zoran Janković postal župan Ljubljane, kjer bo županoval profesionalno in mu zato »preneha« poslanski mandat. A to se bo zgodilo le, če bo »prenehanje mandata« pravočasno predlagala mandatno volilna komisija, ki se sestane pred popoldansko sejo DZ.

Prenehanje mandata ali odstop?

Prejšnji teden vodji poslanske skupine PS Janiju Mödrendorferju ni uspelo doseči razprave o Jankoviću, ki je takrat že znova prisegel kot župan Ljubljane. Za župana so ga Ljubljančani izvolili na nadomestnih volitvah, ki so bile razpisane, ker je bil Janković lani izvoljen za poslanca.

Zakon o poslancih hkratno opravljanje županske in poslanske funkcije prepoveduje in določa tudi, da se izvedejo nadomestne volitve poslanca v volilni enoti, če poslanec odstopi v prvih šestih mesecih po volitvah. Šest mesecev od lanskih volitev še ni minilo. A zakon določa tudi, da poslancu s seznanitvijo parlamenta preneha mandat, če opravlja s poslansko nezdružljivo funkcijo, za takšno prenehanje pa volitve nadomestnega poslanca v zakonu niso določene.

Komisija o tem, kako ravnati v primeru Jankovića, prejšnji teden ni razpravljala, ker še ni bilo vseh dokumentov. Medtem so prejeli obvestilo iz Ljubljane, da je župan prisegel, Jankovićevo izjavo mestnemu svetu, da namerava županovati poklicno, pa tudi mnenje parlamentarnih pravnikov, ki po neuradnih podatkih ocenjujejo, da je pot s seznanitvijo s prenehanjem mandata ustrezna.

Če se v komisiji in v zboru ne bo zapletlo, bi se poslanci z odhodom Jankovića lahko seznanili že pred prvimi poslanskimi vprašanji premieru v tem mandatu. Državna volilna komisija bo, če bo mandat Jankoviću odvzet brez odstopa, takoj sprožila postopek izbire novega poslanca iz vrst PS, je povedal direktor služb DVK Dušan Vučko. Najkasneje v torek bi Alenka Bikar lahko sedla v poslansko klop PS, s čemer bo opozicija po odhodu Jankovića v zboru spet polnoštevilna.

Sporni regresi in olajšave

Pri dnevnem redu tokratne seje parlamenta se lahko zaplete že pred odločanjem o Jankoviću. Socialni demokrati so prejšnji teden namreč ostro nasprotovali načrtom vladajočih o naglem uzakonjanju treh intervencijskih zakonov, ki bodo po oceni vodje poslanskega kluba SD Janka Vebra privilegirali lastnike kapitala in povzročili  še večji primanjkljaj v državni blagajni, za kar med pogajanji o nižanju plač v javnem sektorju po njegovi oceni ni pravi trenutek.

Vlada je predlagala, da bi parlament naglo določil, da zaposlenim v družbah, kjer je država več kot četrtinski lastnik, ne smejo izplačati regresa, višjega od minimalne plače, dokler gospodarska rast ne preseže 2,5 odstotka, in da bodo letošnji regresi izplačani z majskimi plačami. Hkrati je predlagalala uzakonitev davčne olajšave za podjetnike, ki investirajo v opremo in raziskave, vredne v letošnjem letu okoli 170 milijonov evrov.

Podobno olajšavo predlagajo še v dohodninski zakonodaji, kjer bi bila finančno še težja sprememba dohodninske lestvice, po kateri bi bili odslej z 41 odstotki obdavčeni letni dohodki nad 18.716 evrov, in ne več nad 15.581 evrov. Skupaj z drugimi olajšavami bi se država odrekla 67,4 milijona evrov dohodninskih prihodkov. Kot je prejšnji teden pojasnil Jože Tanko (SDS), je namen interventnega paketa zaostriti proračunsko disciplino in spodbuditi dinamiko v gospodarstvu, od katere bo odvisno, koliko bo v prihodnjih letih denarja za socialo.

Koliko PS in koliko SD?

Prejšnji teden ni bilo čisto jasno, kdo iz opozicije bo prvič v tem mandatu postavljal vprašanja premieru Janezu Janši. Od volitev imamo dve opozicijski stranki, ki jima pripadajo tri vprašanja.

Vodja poslanskega kluba Socialnih demokratov (SD) Janko Veber je nasprotoval rešitvi, da bi imela PS vsakič dve vprašanji, SD pa le eno. Vodja skupine poslancev PS Jani Möderndorfer pa mu je ugovarjal, da bi bilo glede na število poslancev (SD jih ima 10, PS pa 28) pravičneje, da občasno SD ne bi imela pravice do niti enega vprašanja in bi vsa pripadla PS. A za današnjo sejo sta se voditelja naglo dogovorila, da bo razmerje vendarle: dve vprašanji PS, eno SD.

Predsednik državnega zbora Gregor Virant je dogovor povzel z besedami: »Hvala. In to velja za to sejo. Samo za to sejo. Dobro. V redu. Prav.«  Kako bo z delitvijo v prihodnosti, se bosta opozicijski stranki še usklajevali. V koaliciji pričakujejo, da bo opozicija premiera vpraševala  o varčevanju in vladnem rebalansu, ki pretresata državo. Iz PS pa ob vprašanju o varčevanju napovedujejo, da jih bodo zanimali tudi mednarodni odnosi države. Koalicija ima vsakič le eno vprašanje; prvič ga bo postavil predstavnik SDS.