Janša ne izključuje možnosti vezave zaupnice

Janša: Slovenija bo fiskalno pravilo vpisala v ustavo slej ali prej, saj nas bodo v to prisilile razmere.

sre, 22.08.2012, 17:19; spremenjen: 20:56

Ljubljana – Predlog za zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo za zdaj ostaja mrtva črka na papirju, saj političnemu vrhu na današnjem sestanku, ki ga je sklical premier Janez Janša, pri tem vprašanju ni uspelo doseči preboja. Bodo pa stranke v prihodnje še iskale usklajene rešitve glede sanacije bank in državnega holdinga.

Čeprav stranke zaradi nasprotovanja PS in SD niso dosegle soglasja o fiskalnem pravilu, to še vedno ne pomeni, da je projekt pokopan. Premier Janez Janša je prepričan, da bo Slovenija to vendarle storila, saj nas bodo v to prisilile (mednarodne) okoliščine. Tudi del koalicije se je na dopoldanskem sestanku, ki je bil pred političnim vrhom, zavzemal za rešitev, po kateri bi fiskalno pravilo zapisali v navaden zakon, za sprejetje katerega zadošča navadna večina glasov poslancev. Na njegovi podlagi pa bi lahko iskali ustavne rešitve, če bi se pokazalo, da zakonske ne zadoščajo. Vendar je predsednik vlade takšno možnost zavrnil. Poudaril je, da se je Slovenija zavezala, da bo zlato pravilo implementirala na ustavni ali podobni ravni, zato vlada takšnega zakona ne bo predlagala, saj bi »naši partnerji to vzeli kot slabo šalo«. Še vedno tudi dopušča možnost vezave zaupnice na vpis fiskalnega pravila v ustavo ali na druge nujne ukrepe.

Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je po sestanku dejal, da kakšnega prav resnega namena ni bilo, usklajenega ni bilo nič. »Med pogajanji in usklajevanji nas niso prepričali, da je fiskalno pravilo pomembno, zato pri tem vprašanju vse ostaja na isti točki kot na začetku.«

Predsednik SD Igor Lukšič pa je dejal, da je predlagal, naj bi vendarle sprejeli zakon o fiskalnem pravilu, in če to ne bi zadoščalo, bi se pogovarjali naprej. »Naš pogoj za zapis fiskalnega pravila v ustavo je, da pridobimo stališče ustavnih pravnikov in ustrezne instance v evropski komisiji.«

Reševanje bank mora biti prioriteta

Banka Slovenije je za sanacijo slabih bančnih terjatev predlagala štiri modele, od katerih je delovna skupina parlamentarnih strank obsežneje obravnavala le tistega, ki ga je podprla vladna koalicija – torej prenos na (državno) agencijo zunaj bank, je povedala Alenka Bratušek (PS). »Dva scenarija sta govorila o reševanju problematike slabih terjatev znotraj bank, vendar o teh dveh nismo kaj veliko govorili. Možnost, da bi oblikovali neke vrste jamstveno shemo, pa je zavrnilo že finančno ministrstvo. Koalicija se je na sestanku 13. avgusta kar na hitro odločila, da je agencija najboljša in edina možna.« Zatrdila je tudi, da Pozitivna Slovenija takemu pristopu načelno ne nasprotuje in ne trdi, da reševanje težav s pomočjo agencije ni mogoče. »Treba pa je vedeti, kaj to pomeni za banke in javne finance. Koalicija se je za ta koncept očitno odločila brez izračuna kakršnih koli učinkov. Zato menim, da je ta koncept še daleč od realizacije, razen če ima koalicija več ocen o finančnih učinkih, pa nam jih ni predstavila.«

»O obsegu slabih ali spornih terjatev v bankah je na zaprti seji odbora za finance in monetarno politiko ter državnega zbora govoril guverner Banke Slovenije. Podatki so bili predstavljeni tudi na delovni skupini in mislim, da so bili povsod navzoči tudi predstavniki PS, tako da so te stvari znane,« se je na očitek, da razsežnost problema ni znana, odzval Andrej Šircelj iz SDS. Potrdil je tudi, da je koalicija usklajena glede tega, da se sanacija bančnega sistema izpelje s pomočjo agencije, ki bo prevzela slabe terjatve, natančnejši postopki pa bodo opredeljeni z zakonom. »Besedilo zakona bo pripravilo ministrstvo za finance, in ko bodo osnovne teze dodelane, se bo sešla delovna skupina, jih proučila in dala pripombe. Ta postopek moramo izpeljati, in to sami, sicer nam bodo model za sanacijo določili drugi.« O načinu vrednotenja slabih terjatev pa je dejal, da so za realnost prikazovanja podatkov odgovorne predvsem banke skupaj z revizorji, ki jim potrjujejo bilance.

Šircelj se je odzval tudi na izjavo Gregorja Viranta (DL), da je koalicija usklajena tudi glede tega, da se NLB proda. »Predvsem smo usklajeni, da je prednostna zadeva sanacija. Privatizacija NLB je ves čas v igri, vendar moramo imeti zanjo tudi kakšnega resnega kupca.«

Pri holdingu blizu dogovoru

Parlamentarne stranke so pri zbliževanju stališč najdlje prišle pri upravljanju državnega premoženja, ki zadeva ustanovitev Slovenskega državnega holdinga. Ključno vprašanje ostaja vrednotenje državnih neposrednih naložb, s katerimi bi država dokapitalizirala holding. Te se zdaj v državnih bilancah vodijo po knjigovodski vrednosti, ki je pogosto nižja od realne. Če bi torej pri prenosu naložb upoštevali knjigovodsko vrednost, bi holding že kmalu moral opraviti slabitve, kar bi mu povzročalo izgube. Če bi hoteli dokapitalizacijo izpeljati po tržni vrednosti, pa bi trajalo zelo dolgo in tudi stalo bi veliko.

Pri upravljanju Modre zavarovalnice in Sklada obveznega dopolnilnega pokojninskega zavarovanja so vladne stranke stopile korak nazaj, saj vse kaže, da bosta to še naprej opravljala Kapitalska družba in en holding. Za to se je zavzemal tudi Desus. Neusklajen pa ostaja predlagani način imenovanja nadzornega sveta holdinga. Zlasti opozicijski SD in PS ter vladna DL se zavzemajo, da bi bilo to manj politično in bolj strokovno.

Predsednik DL Gregor Virant je o ustanovitvi državnega holdinga dejal, da je politika tu »precej usklajena« in da bo zakon o holdingu sprejet. »Še vedno trdim, da je daleč najpomembnejše vprašanje, kdo bodo nadzorniki, ki bodo bedeli nad državnim premoženjem.« Predlog vlade predvideva, da štiri predlaga sama – od tega enega na predlog ekonomsko-socialnega sveta –, štiri poslanske skupine, enega pa parlamentarna komisija za nadzor nad javnimi financami, v kateri ima večino opozicija.

Prijavi sovražni govor