Zaradi Beneške komisije na sodišče

Odločitev sodišča bo merilo tudi za drugih 170 kadrovskih imenovanj v času prejšnje vlade.

Objavljeno
02. marec 2012 15.10
Posodobljeno
02. marec 2012 15.15
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika

Ljubljana − Ciril Ribičič nam je danes še enkrat potrdil, da se z Dragico Wedam Lukić ne bosta udeležila sestanka Beneške komisije, ki je sklican za 13. marec. Počakala bosta na odločitev komisije, saj je ta, je ponovil Ribičič, pristojna, da odloča o razrešitvi njenih članov brez njihovega soglasja.

»Ne gre za imena, gre za princip,« se je ob robu bruseljskega vrha na odločitev vlade, da sklep o imenovanju Ribičiča in Wedam Lukićeve za člana oziroma nadomestno članico Beneške komisije razglasi za pravno neveljaven, odzval premier Janez Janša. Napovedal, je, da bo o tem najverjetneje odločalo sodišče. S tem bi se tudi enkrat za vselej znebili dvomov o 170 kadrovskih imenovanjih, ki jih je izvedla prejšnja vlada v času, ko je opravljala tekoče posle. Ker se je takšna razveljavitev sklepa zgodila prvič, je to ravnanje pač treba postaviti v jasne pravne okvire, je dejal predsednik vlade.

»Če bo sodni organ presodil, da vlada, ki nima pooblastil, to lahko počne, bodo to počele tudi vse prihodnje vlade, če bo presodil, da ni tako, pa tudi nobena prihodnja vlada tega ne bo počela.« Ker vlada ni imenovala novih članov, gre po razlagi premiera »za naš notranji problem, s katerim Beneška komisija nima nič«.

Tekoči posli so neumnost

Dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete je prepričan, da dejstvo, da vlada opravlja le tekoče posle, ne more biti razlog za neveljavnost katerega koli vladnega akta. Neveljavnost bi lahko ugotavljalo samo sodišče v upravnem sporu, če bi ga kdo sprožil. Pirnat je prepričan, da vlada ne more kar tako razveljavljati svojih aktov, saj bi potem vsaka nova vlada lahko razveljavljala odločitve prejšnje. »To tako ne gre,« pravi.

Tudi sicer se mu pojem tekočih poslov zdi neumnost. »Gre pač za opravljanje poslov vlade. Vlada bi morala res imeti neko politično samoomejevanje glede tega, kaj dela, ampak tekoči posli ne predstavljajo nobene pravne omejitve.« Pirnat je pojasnil, da je akt imenovanja poseben akt, s katerim nekdo dobi neke pravice, take akte pa je mogoče razveljaviti samo po postopku, ki je predviden z zakonom oziroma po pravilih, ki so za to predvidena. »Če vlada meni, da je bilo s postopkom kaj narobe, naj izvede postopek razrešitve,« je dejal.

Sporno in škodljivo

V Pozitivni Sloveniji so opozorili, da je preklic imenovanja članov Beneške komisije pravno sporen in škodljiv za mednarodni ugled Slovenije. Gre, tako pravi vodja poslanske skupine Jani Möderndorfer, za oster napad politike na sodno vejo oblasti oziroma sankcioniranje nekdanjih ustavnih sodnikov. Glede na položaj in vlogo Beneške komisije je imenovanje njenih članov primerljivo z imenovanji sodnikov v nacionalna ustavna sodišča ter evropska in druga mednarodna sodišča. Ker gre za imenovanje na najvišje funkcije v sodni veji oblasti, je več kot očitno, da gre za prvovrstni mednarodni škandal, ki ga je zakuhala Janševa vlada že v prvem mesecu svojega delovanja, pravi Möderndorfer.