Janša o socialističnem pašaluku

Politični odzivi na premierove besede so bili včeraj skromni. Danes se je opozicija le zbudila.

tor, 21.08.2012, 06:00; spremenjen: 13:30

Ljubljana – Predsednik vlade Janez Janša je potrdil nedavno pisanje Dela o prihajajočem drugem valu ukrepov za uravnoteženje javnih financ in napovedal nove reze v maso plač javnih uslužbencev. V pogovoru za tednik Reporter pa je nekaj krepkih namenil tudi političnim nasprotnikom.

Premier argumentira, da slovenske javne finance ob sedanjem stanju v gospodarstvu takšnih državnih izdatkov ne prenesejo več, zato je napovedal, da bo treba v prihodnjih dveh letih precej zmanjšati proračunske izdatke. V javnem sektorju je po njegovi oceni namreč vsaj 15 odstotkov zaposlenih preveč.

Predsednik SDS je v intervjuju tudi dejal, da se bo pri odločitvi za (ne)podporo zapisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo pokazalo, ali je opozicijska SD, ki je sicer naklonjena izvedbenemu zakonu, suverena »ali zgolj podaljšek stricev iz ozadja, enako vodljiv instrument zakulisnega vpliva kot Jankovićeva lista«. Možnost vezave zaupnice na glasovanje o zlatem fiskalnem pravilu še vedno obstaja, pravi Janša in dodaja, da so vrata koalicije odprta v obe smeri: »Kdor ni zadovoljen s trenutno vlado, lahko brez težav zbere deset podpisov in predlaga drugo. Dokler pa si tega ne upa, naj ne pametuje.«

Opozicijsko nasprotovanje spremembam ustave predsednik največje vladne stranke vidi kot tveganje za izgubo nacionalne suverenosti. Tega vodijo ostanki preteklosti, ki se borijo za ohranitev svojih privilegijev in vpliva.

»Slovenska država je namreč proti njihovi volji nastala tam, kjer so prej imeli svoj socialistični pašaluk, v katerem so brez nadzora skrbeli za svoje privilegije. V njem je 95 odstotkov oziroma 1.900.000 državljanov plačevalo privilegije preostalih pet odstotkov oziroma sto tisoč ljudi iz privilegirane kaste,« je izjavil premier Janša in pri tem navedel primerjave z Romunijo, kjer tamkajšnji »strici iz ozadja« poskušajo strmoglaviti konservativnega predsednika Traiana Basescuja.

Nepotrebne diskvalifikacije

Politični odzivi na premierove besede so bili skromni. Včeraj se ni oglasil ni nihče od izzvanih, se je pa predsednik koalicijske stranke Desus Karl Erjavec strinjal z Janšo, da država takšnega javnega sektorja ne more financirati. »Sem proti znižanju plač, nisem pa proti reformi javnega sektorja. Tudi na MZZ bomo zmanjšali število zaposlenih, ker bo masa za osebne dohodke nižja kot v preteklih letih,« je dejal zunanji minister.

Danes pa se je oglasil še predsednik SD, Igor Lukšič. Dejal je, da Slovenija potrebuje vlado, ki bo integrativna in spoštljiva do vseh potencialnih partnerjev. »Dogaja se predvideno klasično ravnanje SDS, da ponujene roke ne znajo izkoristiti v prid boljših zakonov in odločitev. Žal takšni vladi ni pomoči. Slovenija pa je pod njo obsojena na ideološke spopade, ki so tudi s tem intervjujem razglašeni za eno glavnih usmeritev te vlade. To ni naša politika in to ne more biti rešitev za Slovenijo.«

Prav tako danes so se odzvali tudi v največji opozicijski stranki PS in premiera Janšo pozvali, naj v svojih izjavah do drugače mislečih postane bolj zadržan in konstruktiven. »Redko kdaj v zgodovini naroda nastopi trenutek, ko je pomiritev strasti in osredotočenost na reševanje težav z dialogom tako nujno potrebno, kot sedaj. Odpiranje ideoloških tem ne rešuje ničesar in nima nobenega smisla, vsaj jasnega ne, prav tako pa neprestana namigovanja na neke strice iz ozadja, ki naj bi bili krivi za vse, česar vlada ne dela oziroma kar dela slabo,« so zapisali v PS.

Bolj kritična je bila civilna družba. Boris Vezjak, predavatelj na filozofski fakulteti v Mariboru meni, da premier gospodarsko krizo izrablja za ideološki boj. »Teza o socialističnem pašaluku je kronski dokaz te zlorabe, še en nov sočen frazeologem, uporaben za vedno nove diskvalifikacije. Slovenska logika varčevanja je zato postala dobesedno logika obračunov, izpeljanih s pomočjo psihopolitike sovraštva. Z njimi ne bomo nikoli rešili nobene krize, ne politične in ne ekonomske, kot zdaj ugotavljajo že bonitetne hiše.« Vezjak meni, da bodo sindikati in socialni partnerji v prihodnjih mesecih pred resno preizkušnjo, ko se bodo v novem krogu pogajanj o plačah morali vprašati, koliko so sploh vredni dogovori z nekom, ki ves čas drži figo v žepu. »Malce me to spominja na priliko o oslu, ki gre le enkrat na led. Videli bomo, ali gre v krizi še drugič,« razmišlja Boris Vezjak.

Ujetniki manipulacije

Za komentar smo prosili tudi ustanovitelja Gibanja odgovornih Dejana Steinbucha, ki je pred meseci pozval k generacijski spremembi na oblasti. Tudi on meni, da intervju predsednika vlade za Reporter ne bo pripomogel k umiritvi duhov, ključ za razumevanje iracionalnega vedenja pa je po njegovem mnenju dejstvo, da sta tako Janšev kot Antijanšev tabor zelo »izvirna« v preusmerjanju pozornosti.

»Opozicija ne bo podprla vpisa fiskalnega pravila v ustavo, ker je Janša lani zrušil pokojninsko reformo. Janša grozi z zaupnico, če zanj ne dobi podpore opozicije. Takšno obnašanje spominja na izsiljevanje otrok v peskovniku, talec tragične norosti pa sta dva milijona ljudi, ki to potrpežljivo prenašamo. V domobransko-partizanskem peskovniku se obmetavajo z izrazi, ki jih je Evropa pokopala leta že 1945,« je kritičen Steinbuch.

Ob tem poziva, naj, če »strici iz ozadja« res obstajajo in se ukvarjajo z nezakonitimi posegi v gospodarstvo, finance ali katero drugo javno področje, proti njim sprožijo ustrezne postopke, ki jih omogoča pravosodni aparat. »V nasprotnem primeru lahko utemeljeno domnevamo, da gre za manipulacijo. Manipulacijo s preteklostjo, ki zastruplja sedanjost in preprečuje normalen pogled na prihodnost,« zaključuje Steinbuch.

Prijavi sovražni govor