Janša pušča priprta vrata za odhod

Scenariji razpleta politične krize: Janša dopušča možnost, da njegova vlada ne bo končala mandata.

čet, 23.08.2012, 06:00

Dvetretjinske podpore poslancev za spremembo ustave po mesecu dni pogajanj tako ni. Če bi Slovenija fiskalno pravilo uredila z navadnim zakonom, bi to – tako Janša – naši partnerji vzeli kot slabo šalo. Janša svari pred posledicami zavlačevanja vpisa pravilo v ustavo: »Strateški interes je, da znižamo mejo zadolženosti. Prihaja čas, ko se bo treba z razmerami soočiti. Partnerji v socialnem dialogu za to ali lahko tudi kakšno drugo vlado ne bodo ne Branimir Štrukelj, ne Dušan Semolič, ne predstavniki delodajalcev, ne parlamentarne stranke, temveč predstavniki Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke in evropske komisije.«

Zaradi padca ocen v reforme

Po drastičnem padcu bonitetnih ocen je vlada spremenila nekatere prioritete. V kratkem bosta v zakonodajnem postopku reforma trga dela in reforma pokojninskega sistema. Opoziciji so včeraj ponudili, da reformne zakone usklajujejo skupaj, kar je ta sprejela. Možnost dogovora z njo še vedno obstaja tudi pri vprašanju holdinga in sanacije bank.

Finančni minister Janez Šušteršič (DL) je bil razočaran, ker politika ni dosegla soglasja. Mednarodni javnosti bo zelo težko razložiti, zakaj vse politične sile podpirajo javnofinančno vzdržnost, a tega niso pripravljene zapisati v ustavo, je dejal. »To je formalistična pozicija, ki ne more prepričati nikogar in kaže na to, da situacije, v kateri je država, morda še ne razumejo vsi.«

Predsednik PS Zoran Janković pa je bil po srečanju predsednikov kratek: »Fiskalno pravilo je make-up, ki ga vlada potrebuje za prikrivanje svoje nesposobnosti in nerešenih problemov na področju produktivnosti in zaposlovanja.«

 

Mario Belovič, notranja politika

Ljubljana – Predsednik vlade Janez Janša je povedal, da je glasovanje o zaupnici še vedno na mizi, ostaja pa nejasno, kdaj bi se to lahko zgodilo. Janša pravi, da morda pri odločanju o pokojninski reformi ali katerem od drugih ključnih projektov vlade.

Ko je Janez Janša spomladi napovedal, da bo na glasovanje o zlatem pravilu vezal zaupnico, je temu odkrito nasprotoval »koalicijski trojček« DL, SLS in Desus. »Očitno potrebne dvetretjinske večine za vpis v ustavo ni, zato s tem ni smiselno riniti na glasovanje, ker od tega nihče nič nima. Bolje, da se torej išče zakonske rešitve, kot predlaga opozicija,« je tudi včeraj pred koalicijskim vrhom dejal predsednik DL Gregor Virant, ki je med najzaslužnejšimi za nekajtedenski poletni odmor, v katerem so se politične strasti ohladile. Predsednik Desusa Karl Erjavec, ki je v preteklih tednih že prvič zagrozil z izstopom Desusa iz vlade, je bil glede političnega ozračja v državi previdnejši. »Vprašanje je, ali ima premier še željo in voljo, da se spopade s tistimi ukrepi, ki jih moramo sprejeti, če želimo iziti iz krize, a se glede na nedavno retoriko bojim, da te želje morda ni več,« je bil pesimističen Erjavec.

Samo NSi je Janševe grožnje ocenil za legitimne. »Imam namreč občutek, da nekateri slovenski voz potiskamo naprej, drugi pa na njem le sedijo in nam govorijo, kako in kaj je treba delati. Morda pa je tudi za nas bolje, da se usedemo na ta voz in modrujemo. Če vsemu, za kar se trudiš in narediš, opozicija nasprotuje, potem ne vidim druge možnosti, kot da jim damo možnost, da sami poskusijo vladati,« je pred štiri ure trajajočim koalicijskim srečanjem izjavil podpredsednik stranke Matej Tonin.

Pleskovič, Mramor, Voljč ...

Janez Janša je zvečer napovedal, da bo njegova vlada delala dalje, hkrati pa je pustil priprta vrata za odhod z Gregorčičeve; zaupnice namreč ni dokončno umaknil z dnevnega reda. To pomeni, da bi se, če bi se v prihodnjih mesecih zaradi zaostrenih razmer Slovenija znašla v slepi ulici, koalicija pa bi začela razpadati, vlada lahko umaknila tako, da bi v parlamentu zahtevala glasovanje o zaupnici. To je Janša nakazal z izjavo, da se bo »ta ali katera druga vlada« morda pogajala z drugačnimi socialnimi partnerji – evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom.

V primeru padca Janševe vlade pa bi bil bolj kot predčasne volitve verjeten scenarij, da bi stranke poskušale najti tehničnega mandatarja brez političnih ambicij. Včeraj je tako že zakrožila informacija, da naj bi vodenje vlade na predlog Zbora za republiko prevzel ekonomist Boris Pleskovič, kar pa je predsednik zbora Lovro Šturm demantiral in zatrdil, da Janšo in njegovo vlado podpirajo. Poleg že znanih imen – Dušan Mramor, Marko Voljč, Mojmir Mrak – so včeraj kot morebitnega tehničnega mandatarja omenjali celo Janeza Janšo. »To se mi zdi neumestna ideja. Ne vidim razlike med predsednikom vlade Janezom Janšo, ko gre za politično vlado, in predsednikom vlade Janezom Janšo, ki bi vodil tehnično vlado. Če bi se to zgodilo, bi jo morala voditi tretja oseba,« je takšno možnost zavrnil predsednik Desusa Karl Erjavec.

Rekonstrukcija preložena

Za nekaj mesecev je očitno preložena tudi delna rekonstrukcije vlade. V tem primeru, bi moral predsednik vlade koalicijskim partnerjem jasno razložiti, zakaj menja določenega ministra, je včeraj opozoril zunanji minister Erjavec. »Rekonstrukcija tudi pomeni, da izgubimo nekaj tednov, ko bi se morali ukvarjati s kadrovskimi zadevami,« je argumentiral prvak Desusa. Ministrske zamenjave je (za zdaj) zavrnil tudi Tonin, ki pa je hkrati tudi napovedal, da bo vlada v prihodnje delovala »s še višjimi obrati« in da se bo od ministrov v prihodnje zahtevalo konkretnejše rezultate.

Prijavi sovražni govor