Bruselj - S sinergijo z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom smo v zadnjih šestih mesecih dosegli premike, ki so Evropo naredili boljšo, je danes ob predstavitvi sklepov junijskega vrha in dosežkov prvega predsedovanja Slovenije na izrednem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju poudaril predsednik Evropskega sveta, slovenski premier Janez Janša.
"Ti premiki, ki smo jih dosegli, dokazujejo, da je Evropa dinamična, da deluje in da se je sposobna soočiti s težavami," je poudaril Janša. Te korake naprej pa je bilo mogoče doseči zaradi dobrega sodelovanja in sinergije med institucijami, je ocenil premier. "Si.nergija za Evropo" je geslo, ki ga je Slovenija izbrala za vodilo prvega predsedovanja EU.
Premier Janša se je predsednikoma Evropskega parlamenta in Evropske komisije ob tem zahvalil za "izdaten osebni angažma". "Brez tega bi bilo predsedovanje oteženo, šlo je za strateško pomoč, hvala zanjo, za dobro komunikacijo in sodelovanje, še posebej po irskem referendumu, ko so bili časi še posebej politično zahtevni," je poudaril.
Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering se je predsedniku Evropskega sveta, predsedniku slovenske vlade Janši in državnemu sekretarju za evropske zadeve Janezu Lenarčiču na plenarnem zasedanju izrecno zahvalil za "odlično predsedovanje, za eno najbolj prijaznih predsedovanj".
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je ocenil, da je bil junijski vrh kljub težavnim razmeram uspešen, kar je "v veliki meri rezultat zelo sposobnega slovenskega predsedstva, ki je pokazalo izjemno politično in intelektualno poštenost". "Če bi imele vse države članice podobna načela, bi EU lahko prebrodila mnoge težave," je poudaril.
EU pozdravila novo srbsko koalicijo
Evropska unija je danes v Bruslju pozdravila odločitev socialistične stranke nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića, da se pridruži srbskim proevropskim silam, ki so zmagale na volitvah. Prihodnja predsedujoča EU Francija pa se je Sloveniji zahvalila za napredek, dosežen na Zahodnem Balkanu.
"To je prava priložnost, da Srbija oblikuje resnično proevropsko vlado in veselim se sodelovanja s to vlado," je dejal komisar za širitev Olli Rehn ob robu konference o Zahodnem Balkanu v Bruslju.
Komisar je sicer poudaril, da še vedno čaka formalno obvestilo o novi koaliciji od predsednika Borisa Tadića, a dodal, da je iz Srbije slišal "pozitivne novice".
Glavni odbor Socialistične stranke Srbije (SPS) se je v ponedeljek z večino glasov odločil za oblikovanje srbske vlade s proevropsko listo Za evropsko Srbijo, ki jo vodi Demokratska stranka (DS) srbskega predsednika Borisa Tadića.
S tem so se končala šesttedenska pogajanja, ki bi lahko ogrozila oblikovanje proevropske vlade, saj bi lahko nacionalistične, protievropske sile ob podpori socialistov spodkopale te načrte.
Srbska proevropska koalicija v EU vzbuja upanje, da bi lahko Srbija kmalu prijela še preostale tri haaške obtožence, ki so še na prostosti, predvsem nekdanjega generala bosanskih Srbov Ratka Mladića.
Popolno sodelovanje Beograda s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je namreč nujni pogoj za napredek Srbije na poti v EU. Odločitev socialistov bi lahko pomenila "nov zagon" pri doseganju tega cilja, meni Rehn.
"Verjamem, da je popolno sodelovanje mogoče, ko bo nastopila evropsko usmerjena vlada. Upam, da bo to konec tega tedna," je poudaril Rehn. O sodelovanju s stranko, ki jo je ustanovil Milošević, pa je še dejal: "Partnerje vedno sodimo na podlagi njihovih dejanj."
Na omenjeni konferenci o Zahodnem Balkanu je sodeloval tudi francoski državni sekretar za evropske zadeve Jean-Pierre Jouyet, predstavnik prihodnje predsedujoče EU, ki je slovensko predsedstvo pohvalil za dosežke na Zahodnem Balkanu.
"Nikdar nismo dvomili, da bo Slovenija najboljša država članica za obravnavanje vprašanj o Balkanu v tem semestru," je menil Jouyet. "A danes lahko to potrdimo z zahvalo Ljubljani," je poudaril.
EU je namreč po njegovih besedah pod slovenskim predsedstvom uspela pri soočanju s posledicami razglasitve neodvisnosti Kosova, pri vzpostavljanju misije Eulex ter pri podpori srbskih proevropskih sil v tem kontekstu.
Evropski parlament: Slovenija je pustila svoj pečat
Evropski poslanci so se na izrednem zasedanju v Bruslju načeloma strinjali, da je Slovenija s prvim predsedovanjem Evropski uniji pustila svoj pečat. Slovensko predsedstvo je iz poslanskih klopi prejelo številne pohvale in priznanja, redke kritike pa so bile predvsem izraz razočaranja nad delovanjem EU na sploh.
Vodja evropskih liberalcev (ALDE) Graham Watson je kot najpomembnejši dosežek izpostavil potrditev direktive o vračanju nezakonitih priseljencev, ki je po njegovih besedah prvi gradbeni kamen za imigracijsko politiko EU. Med uspehi pa je posebej izpostavil še peto svoboščino, direktivi o kazenskopravnem varstvu okolja in poštnih storitvah ter napredek Zahodnega Balkana.
Tudi vselej oster vodja evropskih socialistov (PES) Martin Schultz je slovensko predsedstvo ocenil kot "dobro in prijazno". Tudi iz matične stranke predsednika parlamenta Hansa-Gerta Pötteringa, ki je predsedstvo uvodoma prav tako označil za odlično in prijazno, je Slovenija dobila številne pohvale. Sloveniji je za "fantastično delo" čestital tudi Brian Crowley iz ene manjših parlamentarnih skupin, Unije za Evropo narodov.
Evropski zeleni: Predsedstvo se ni uspelo soočiti s ključnimi problemi
Bolj kritična je bila Monica Frassoni iz skupine evropskih zelenih, ki je povedala, da so predsedovanje nove države sicer spremljali z naklonjenostjo, a da se, čeprav je naredilo vse, kar je lahko, predsedstvo ni uspelo soočiti s ključnimi problemi in se približati državljanom.
Kritičen je bil tudi vodja združene evropske levice (GUE/NGL) Francis Wurtz, ki je obžaloval predvsem sprejetje direktive o delovnem času. "Ne bi rad obtoževal slovenskega predsedstva, temveč države, ki so te odločitve dopustile," je Wurtz pojasnil svoje kritike.
Slovenskemu predsedstvu je čestitala tudi večina slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu. Slovenija je prva med novimi članicami uspešno preživela največjo odgovornost, ki jo prinaša članstvo v EU, je poudaril Jelko Kacin (ALDE/LDS). "Sedaj ni več dvomov, ali prihajam iz Slovenije ali Slovaške," je ponazoril. Kacin je sicer opozoril, da bi predsedstvo lahko storilo več, pri čemer je izpostavil Makedonijo, a na koncu poudaril, da bi morda lahko slovenska ekipa še nekaj časa ostala v Bruslju, češ da bi lahko veliko prispevala k uspehom francoskega predsedovanja.
Poslanec Mihael Brejc (EPP/SDS) je poudaril, da je slovensko predsedstvo na področju notranjih zadev in pravosodja, ki ga je sam še posebej pozorno spremljal, dokazalo podrobno poznavanje dosjejev. Ljudmila Novak (EPP/NSi) je "vesela in ponosna, da je bilo predsedovanje tako odlično izpeljano". Poslanec Lojze Peterle (EPP/NSi) pa je spomnil, da je bila Slovenija leta 1991 v vojni, in poudaril, da je izjemen dosežek, da 17 pozneje uspešno končuje predsedovanje EU, kar je po njegovih besedah največja odgovornost, ki jo lahko prevzame država. Kot posebna dosežka je izpostavil predvsem medkulturni dialog in boj proti raku. "Slovenija ta teden praznuje dan državnosti, ki je praznik nacionalnega ponosa in letos upravičeno podprt tudi z močno evropsko komponento," pa je poudarila poslanka Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS).