Tiskane izdaje
Bruselj - Predsednik evropske komisije José Manuel Barroso se po srečanju s slovenskim premierom Janezom Janšo ni hotel opredeljevati do tega, ali bo Slovenija potrebovala pomoč rešilnega sklada pri sanaciji svojega bančnega sektorja.
Komisija je po njegovih besedah v majskih priporočilih članicam navedla, da Slovenija ob javnofinančni konsolidaciji in reformah, denimo trga dela ali pokojninskega sistema, potrebuje ambiciozne ukrepe za kapitalsko krepitev bank in čiščenje njihovih bilanc.
Premier Janša je ocenil, da bomo pred odločanjem o prihodnjih korakih glede slovenskih bank morali počakati na izid skrbnega pregleda v njih.
Dokapitalizacijo NLB je označil za uspešno, z njo bodo izpolnjene zahteve evropske bančne agencije o najboljšem kapitalu.
Barrosa je seznanil s sprejetimi reformami, ukrepi za polovično zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in načrtom, da ga prihodnje leto znižamo pod tri odstotke BDP.
V zvezi s prihodnjim evropskim proračunom je posebno poudaril kohezijsko politiko, ki da lahko precej pripomore k zagonu gospodarske rasti.
Janša in Barroso sta se pogovarjala še o razmerah v območju evra in vrhu EU, ki se bo začel jutri popoldne. O rešitvah za izhod iz krize v območju evra razmišljata podobno.
»Potrebujemo poenotenje nekaterih politik,« je povedal Janša. Na samem vrhu da ne bi smeli razmišljati le o rešitvah, ki bodo učinkovale šele čez nekaj let, temveč tudi o kratkoročnih ukrepih. Prvi človek evropske komisije pričakuje, da bo Slovenija spoštovala obveznosti iz fiskalnega pakta. Najbolje da bi bilo, če bi bilo v Sloveniji glede tega doseženo soglasje.
