Mo. B./STA
Ljubljana - Potem pa bo pravzaprav možna ena sama rešitev - dvostranski dogovor o meji s Hrvaško in to v relativno kratkem času - do glasovanja o hrvaški pristopni pogodbi z EU v državnem zboru.
Janez Janša je v predavanju, ki ga je organiziral Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes), opozoril, da Hrvaška ne bi izgubila niti metra svoje obale in otokov, če bi Sloveniji dopustila prost prehod na odprto morje. Izgubila bi le prestiž. Slovenija pa na drugi strani tvega, da bo izgubila odprto morje, čeprav ga je zgodovinsko gledano vedno imela. To je prvak SDS utemeljil tudi na podrobnem zgodovinskem pregledu, ki je praktično segalo še v čas zadnje ledene dobe pred 20.000 leti.
Opozoril je sicer predvsem na krivičnosti, ki so se zgodile Sloveniji v zgodovini, ko je po koncu prve svetovne vojne na račun Italije izgubila polovico svojega ozemlja, vnovič pa je potegnila kratko po drugi svetovni vojni, tako pri razmejitvi med tedanjo Jugoslavijo in Italijo kot tudi pri razmejevanju republik v skupni državi, je dejal. Hrvaška pa je na ta račun pridobila in zaokrožila svoje nacionalno ozemlje, je dodal.
Te zgodovinske krivice bi morali pri določanju meje upoštevati. Vendar pa arbitražni sporazum tega po njegovem mnenju ne omogoča. Še več, sporazum bo onemogočil, da bi Slovenija ohranila stik z odprtim morjem, saj so pravila mednarodnega prava jasna in zato bo meja tekla bolj ali manj po sredini Piranskega zaliva in se zaradi geografije ne more končati v odprtem morju, je prepričan.
Zavrnil je stališča podpornikov arbitražnega sporazuma, da glede na sedanje stanje meja na morju ni znana - Slovenija lahko dokaže, kaj je 25.6.1991 nadzorovala na morju, meje pa so določene tudi v skladu s slovenskim zakonom o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu, ki v Sloveniji velja in zavezuje vse, je poudaril. Po tem zakonu slovensko morje sega še nižje od točke T5, stičišča nekdanjih meja teritorialnih voda Jugoslavije, Italije in odprtega morja.
Konkretno je napadel tudi strokovnost predsednika republike Danila Türka, profesorja mednarodnega prava, in predstojnice katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Mirjam Škrk, ki sta po njegovih besedah doslej zagovarjala stališče, da je Slovenija "ozemeljsko prikrajšana država" in da nima pravice do razglasitve suverenih pasov v odprtem morju. Zavrnil je tudi mnenja drugih pravnih strokovnjakov, ki sporazum podpirajo. Nekdanjega ustavnega sodnika Lojzeta Udeta je na primer označil kot nekdanjega člana "vlade v senci" SD, ko je bila ta še v opoziciji.
Opozoril je še, da če bo arbitražni sporazum na referendumu potrjen, potem bo to povzročilo velike težave, saj bo, ker bo Slovenija izgubila odprto morje, potrebno spreminjati ustavo, pri čemer bodo nastali problemi pri dvotretjinski večini v DZ. Enak problem se pričakuje tudi pri sprejemanju hrvaške pristopne pogodbe, za katero bo prav tako potrebna dvotretjinska večina, ki jo bo težko doseči, je opozoril Janša.
Če pa bo sporazum zavrnjen, potem rešitev niti teoretično ni veliko. Najbolj realna je po njegovem mnenju ena sama - dvostranski dogovor in to še pred glasovanjem o hrvaški pristopni pogodbi v DZ, se pravi v letu ali dveh, je še opozoril.