»Janša zahteva pojasnila, uradni Zagreb molči«

Izvedeli smo, da so se predstavniki hrvaške oblasti nenehno izogibali natančnejšemu pojasnjevanju spornega sklepa.

Objavljeno
02. maj 2012 10.44
Posodobljeno
02. maj 2012 10.44
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Zagreb – Nov zaplet v odnosih med Slovenijo in Hrvaško? Hrvaška vlada je podprla nadaljevanje postopkov proti Ljubljanski banki na sodiščih, uradni Zagreb pa se pojasnilom izogiba. Hrvaški časnik Novi list je prepričan, da je po dveletni idili to resen problem.

Devetnajsti april je po pisanju reškega Novega lista datum, ko je hrvaška vlada v zaprtem delu seje sprejela sklep, »da so potrdili stališča glede postopka na sodišču v pravni zadevi vlagateljev tožb proti LB in NLB zaradi izplačila. Vlagatelja tožb sta Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb, ki sta v večinski lasti italijanskih bank.«

»Po naših informacijah je pojasnitev spornega sklepa slovenski premier Janez Janša zahteval od premiera Milanovića na njunem prvem srečanju prejšnji teden v Varšavi, a je predsednik hrvaške vlade hitro zamenjal temo pogovora,« so zapisali v časniku.

Delo je izvedelo, da so se predstavniki hrvaške oblasti nenehno izogibali natančnejšemu pojasnjevanju spornega sklepa, za vse zahteve diplomatskih predstavnikov pa so ostajali gluhi. »Slovensko stališče je, da sodi reševanje zadeve v okvir sukcesije. Hrvaška stran se je pri zapiranju celotnega poglavja pri svojem pristopanju k EU strinjala, da se navedene zadeve rešijo v okviru sporazuma o sukcesiji. To pomeni, da se morajo morebitna nerešena vprašanja glede NLB reševati pred baselskim sodiščem za poravnave. V zvezi s to zadevo ni nobenega zapleta z naše strani,« je za Delo povedal dobro obveščen diplomatski vir.

V Ljubljani niso prepričani, kaj se skriva v ozadju omenjenega sklepa, zato so zahtevali pojasnila hrvaške strani, poudarja reški časnik. Njegovo pisanje bi si lahko razložili tudi kot opozorilo hrvaški vladi, da si je privoščila korak nazaj v odnosih. A tokrat za reševanje bržkone ne bosta »pristojni« le dve strani, Slovenija in Hrvaška, ampak tudi evropska komisija, ki pozorno nadzira hrvaško spoštovanje že podpisanih dogovorov.