Janševa zdravila za slovenske 
bolezni že dvigujejo pritisk

Največ prahu v koalicijski pogodbi dviguje združevanje ministrstev, največja neznanka je pokojninska reforma.

ned, 05.02.2012, 06:00

Čeprav sprva ni kazalo tako, bo novo slovensko vlado kljub trpkemu porazu na lanskih decembrskih volitvah najverjet­neje vodil Janez Janša. Kaj si, vsaj po temeljnem dokumentu, koalicijski pogodbi, lahko obetamo od drugega Janševega prevzema oblasti?

Trenutno najbolj vroča tema je nedvom­no novi zakon o vladi, s katerim bo Slovenija dobila najbolj vitko izvršno vejo oblasti doslej. Ko se bo kadrovski prah polegel, pa se bo pokazalo, kako se bo Janša s svojo Slovensko demokratsko stranko (SDS) in partnerji – Demokratično stranko upokojencev Slovenije (Desus), Državljansko listo Gregorja Viranta (DLGV), Novo Slovenijo (NSi) in Slovensko ljudsko stranko (SLS) – spopadel z največjimi težavami prihodnjih let, ki bodo predvsem gospodarske.

Najvitkejša vlada

V Sloveniji se je dolga leta govorilo, da so vlade prevelike in zato predrage. Večinoma so štele od 15 do 17 ministrstev in ministrov brez listnice. Zgornjo mejo sta dosegli tudi dve zadnji, Janševa in odhajajoča ekipa Boruta Pahorja, ki je zadnje mesece sicer delovala v okrnjeni sestavi. Nova, druga Janševa vlada, bo najmanj številna doslej. Imela naj bi 11 ministrstev, ministrov pa bo ducat, saj so morali najti dostojno službo za predsednico NSi Ljudmilo Novak.

Zaradi precejšnjega zmanjšanja resorjev bodo nedotaknjena ostala samo ministrstva za delo družino in socialne zadeve, za obrambo, zdravje in zunanje zadeve. Vsa druga bodo doživela spremembe, od ukinitve oziroma priključitve k drugim resorjem do delitve. Nepresenetljivo so se takoj pojavile težave.

Pod peticijo, s katero kulturniki zahtevajo ohranitev samostojnega kulturnega ministrstva, se je podpisalo že skoraj 7000 ljudi. Peticija se je rodila v Mariboru, v krogu projekta Evropska prestolnica kulture, zato je prvopodpisani programski direktor EPK Mitja Čander. Proti ukinitvi so zelo ostro nastopili tudi v pred kratkim ustanovljenem Koordinacijskem odboru kulture Slovenije – KOKS. Njegovi člani so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski center PEN društva slovenskih književnih prevajalcev, skladateljev, glasbenih umetnikov, dramskih umetnikov, gledaliških kritikov in teatrologov, likovnih umetnikov, oblikovalcev, režiserjev, filmskih ustvarjalcev in filmskih producentov, Glasbena mladina Slovenije, sindikat Glosa ter Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti. Protestniki se najbolj bojijo, da bo kultura postala nekakšen pastorek v novem, velikem ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Nedvomno je res, da bo najpomembnejše področje tega ministrstva izobraževanje, torej znova združeno šolstvo, od osnovnega do univerzitetnega.

Zgledu kulturnikov so sledili okoljevarstveniki, saj koalicijska pogodba predvideva razdelitev ministrstva za okolje in prostor. Prvi del bo pridružen h kmetijstvu, drugi k prometu. Težava je v tem, da je kmetijstvo eden največjih onesnaževalcev, in podpisniki se bojijo, da bi takšna pripojitev okoljskega resorja lahko »omilila« predpise za varovanje narave pri kmetovanju. Združitev prostorskega resorja s prometnim pa bi lahko povzročila, da bi nove prometnice umeščali v prostor po kakšnih drugih, ne strokovno najbolj primernih kriterijih. Pobudnik peticije je dr. Božidar Flajšman; podpisali so jo nekateri vidni posamezniki, kot so dr. Dušan Plut, dr. Luka Omladič, dr. Rudi Rizman, dr. Darko Štrajn, predsednik Stranke mladih – Zeleni Evrope Darko Krajnc in organizacije, kot sta Green­peace v Sloveniji in Umanotera.

Največ prahu pa je dvignila načrtovana selitev tožilstva iz pravosodnega v notranje ministrstvo. Proti temu je tako rekoč celotna pravna stroka, z nekdanjo generalno javno tožilko Barbaro Brezigar vred, ki upravičeno velja za Janši zelo naklonjeno. Temelja nasprotovanja selitvi sta dva; ker bo notranje ministrstvo vodil človek iz Janševe stranke Vinko Gorenak, Janši pa sodijo zaradi korupcije, bi bilo to, blago rečeno, nehigienično. Predvsem pa je takšna ureditev, da bi tožilstvo spadalo v resor, v katerem je tudi policija, ki bi jo moralo tožilstvo nadzorovati, precej unikatna. Po besedah odhajajočega pravosodnega ministra Aleša Zalarja jo poznajo samo v Saudski Arabiji.

Denar

Nova koalicija je v svoj ustanovitveni dokument zapisala, da bo najpozneje do leta 2015 izravnala proračun in spravila javno porabo pod 45 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) države. Javnofinančni dolg naj do konca mandata, verjetno do leta 2016, ne bi presegel 46 odstotkov BDP. Kaj takšnega je mogoče samo z manj denarja za različne dele javne uprave – sem sodijo tudi šolstvo in zdravstvo, ne samo domnevno požrešni birokrati po ministrstvih – in ob primerno visoki gospodarski rasti, kar je v bližnji prihodnosti nerealno.

Zmanjšanje javne porabe bo moralo biti še večje, saj namerava koalicija uvesti omejitve stroškov dela; to pomeni, da bo pobrala manj dajatev in se bodo prihodki v proračun zmanjšali. Ob tem je treba dodati, da nameravajo uvesti takšno trošarinsko politiko, da bodo cene trošarinskih izdelkov konkurenčne. Sliši se lepo, da bi bil, na primer, bencin cenejši, vendar nižja trošarina nanj pomeni manj prilivov v proračun.

Koalicijska druščina načrtuje tudi precej sprememb na bančnem pod­ročju. Tako naj bi odpravili kreditni krč, ki je nastal, ker so banke dajale slabe kredite, vendar niso pojasnili, kako. Podobno neoprijemljivo je zagotovilo, da bodo zahtevali odgovornost za slabo poslovanje bank. Vsekakor zanimiv pa je načrt, da bodo banke v državni lasti, torej verjetno predvsem največjo, Novo Ljubljansko banko, prisilili – oziroma spodbudili, kakor so zapisali –, da bodo dale na trg stanovanja, ki so jih dobile, ker so financirale propadle investitorje. Stanovanja bi se tako pocenila in bi postala dostopnejša.

Ob omejevanju državne porabe je vsekakor zanimivo, da koalicija načrtuje velike infrastrukturne projekte. Pri njih računajo predvsem na denar iz skladov Evropske unije in javno-zasebna partnerstva, saj velikih projektov zaradi varčevanja ne bodo mogli financirati tako, kakor so v preteklosti gradnjo avtocest. Med velike projekte nedvomno spadajo v koalicijski pogodbi predvidena gradnja šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, »preučitev možnosti gradnje« drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, elektrarn na spodnjem in srednjem toku Save ter Muri.

Delo in šola

Posledica gospodarskega kraha v letu 2009 in slabih razmer v naslednjih letih je naraščajoča brezposelnost. Koalicijski partnerji nameravajo predvsem povečati zaposlenost in zmanjšati brezposelnost. Zanimivo je, da se zavzemajo za to, da bi čim več ljudi imelo plačano delo, ne glede na formalno obliko zaposlitve, kar lahko pomeni, da nas čaka še večja razširjenost zloglasnega prekariata. Poleg tega obljubljajo večje zaposlovanje mlajših in starejših ter odpravljanje vzrokov za študentsko delo, ne pa tudi samega študentskega dela.

Spremembe bi se lahko zgodile na zavodu za zaposlovanje, okosteneli in za današnji čas verjetno res preokorni instituciji. Postal naj bi bolj podoben zaposlovalnim agencijam. Koalicija celo napoveduje, da bi si iskalci zaposlitve lahko sami izbrali, ali jim bo pri iskanju dela pomagal zavod ali zasebna agencija za zaposlovanje; vendar so zapisali, da bodo preučili to možnost, zato velikih novosti najbrž ne gre pričakovati hitro.

V šolstvu ne bo kakšne posebne revolucije, pač vedno aktualne napovedi o tem, da bodo slovenske šole boljše. Skladno s sodobnimi trendi bodo omejili vpis v gimnazije in ne najbolj nadobudno mladino usmerili v poklicne in strokovne šole za deficitarne poklice. Zanimiv je paradoks, da bodo po eni strani spodbujali uporabo informacijske tehnologije – sem spada (v koalicijski pogodbi zapisana!) pospešena nabava skoraj največje ljubezni mandatarja in predsednika državnega zbora, tabličnih računalnikov –, po drugi pa bodo večji poudarek dali slovenski zgodovini, vrednotam slovenske države in narodni identiteti.

Verjetno predvsem srednješolci ne bodo najbolj navdušeni nad mnenjem koalicije, da mora biti matura samo pogoj za končanje šolanja, ne pa več selekcija za vpis na fakultete. To pomeni, da bi jih pred vpisom na želeni študijski program lahko čakali še sprejemni izpiti. Poleg tega ne napovedujejo brezplačnega študija za ves čas, ampak za prvo bolonjsko stopnjo, za drugo pa samo, »če bodo možnosti omogočale«.

Pri vrtcih prav tako ni predvidenih večjih novosti, za drugega in naslednje hkrati vpisane otroke naj bi ostali brezplačni. Hecen je samo zapis, da bodo poenostavili in spodbudili možnosti domačega varovanja otrok do starosti treh let; ali to pomeni, da bodo ženske z majhnimi otroki spodbujali, da ostanejo doma za štedilnikom?

Pokojnine in zdravje

Temelj socialne varnosti v starosti je pokojnina. Ker so SDS, Desus in NSi nasprotovali Pahorjevi pokojninski reformi – SLS jo je podprla, Virantova druščina pa se takrat še ni zbrala –, o kakšnih večjih posegih v pokojninski sistem v koalicijski pogodbi ni govora. Tistih, ki bodo v prihodnjih letih tik pred upokojitvijo, gotovo ne bo razveselila novost, da bodo omejili možnost predčasnega upokojevanja s tako imenovanim čakanjem, se pravi odhodom na zavod za zaposlovanje dve leti pred izpolnitvijo pogojev.

V koalicijski pogodbi je ohranjena zaveza, da bodo pokojnine letos zamrznjene; drugo leto se bodo začele v šestih desetinah usklajevati z rastjo plač in v štirih desetinah z rastjo živ­ljenjskih stroškov. Največja novost Janševe pokojninske politike je gotovo, da upokojitev ne bo odvisna od starosti, ampak od delovne dobe, ni pa jasno, kaj to pomeni.

Zdravje je eden najpomembnejših dejavnikov v življenju, zato je ni vlade, ki ne bi obljubljala izboljšanja zdrav­stvenega sistema. Seveda tudi Janša in njegovi niso izjema. Vendar je bolj kot deklarativno napovedovanje izboljšanja sistema pomemben sistem zdravstvenega zavarovanja, ki mora izboljšave pokriti. Pred volitvami je bila SDS ena redkih strank, v kateri niso govorili o odpravi dodatnega zavarovanja. Tudi v koalicijski pogodbi ni te napovedi, je pa zaveza, da bodo dopolnilno zavarovanje preoblikovali sklad­no z evropskimi direktivami, tako da bodo zagotovili kritje košarice pravic iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar najbrž pomeni, da ga bodo vseeno odpravili. Na to kaže tudi namera, da bodo poskušali uvesti sistem z več ponudniki obveznega zdrav­stvenega zavarovanja.

Človek pa lahko za zdravje naredi največ kar sam. Kljub temu se zdi koalicijska teza, da bodo preobremenjenost zdravstvenega sistema, kakor se lahko reče pomanjkanju zdravnikov in drugega osebja, reševali z ozaveščanjem in motiviranjem ljudi za zdrav življenjski slog, malo naivna. Ali morda samo preveč optimistična.

Povezane novice

Še šest dni do nove vlade
4. februar ob 19:37
V torek in četrtek bodo zaslišanja kandidatov za nove ministre, v petek pa odločanje o vladi.
Zvesti sopotniki
3. februar ob 21:00
Prijavi sovražni govor