Javni sektor: število zaposlenih v vseh mandatih vztrajno narašča

Po padcu vlade se je zaposlovanje v javnem sektorju izrazito povečalo. Še bolj v času Janševe vlade.

čet, 12.01.2012, 06:00

Ljubljana - Po vsaki zamenjavi oblasti narase število zaposlenih v javnem sektorju. Tudi aktualna, ki se poslavlja, za seboj pušča skoraj 5000 več – tako ali drugače – zaposlenih v javnem sektorju. Vseh javnih uslužbencev je trenutno več kot 160.000, državne in občinske proračune pa na leto stanejo več kot štiri milijarde evrov.

Tako po sestopu vlade Antona Ropa kot po odhodu vlade Janeza Janše se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo. Tudi vlada Boruta Pahorja pri tem ni izjema, ni pa opaziti, da bi se po 20. septembru, ko je dobila nezaupnico, zaposlovanje v javnem sektorju, ki je lahko hvaležno odlagališče za strankarske kadre, izrazito povečalo.

Po zadnjih podatkih Agencije za javnopravne evidence (Ajpes) je Pahorjeva zaposlovalna dediščina takšna: septembra lani je bilo vseh zaposlenih, ki jih neposredno in posredno plačujejo proračuni, 160.159. Decembra 2008, ko je Pahorjeva vlada začela delo, je bila ta številka 155.935, torej je bilo 4224 zaposlenih manj.

Še bolj se je zaposlovalo v času vlade Janeza Janše. Ko je dejansko začel vladati (decembra 2004), je bilo število javnih uslužbencev 150.177, decembra 2008 pa že 155.935, torej 5758 več. Najbolj so številke poskočile proti koncu mandata Antona Ropa. Že v letu, ko se je poslovil od oblasti (januar–december 2004), se je število javnih uslužbencev povečalo za 2615, s 147.562 na 150.177 zaposlenih.

Največ v šolstvu in zdravstvu

Podrobnejši pregled statistik kaže, da so največ novih javnih uslužbencev v preteklem pa tudi v drugih mandatih pridelali javni zavodi, predvsem tisti s področja izobraževanja, športa in zdravstvene oskrbe. Decembra 2007 je bilo zaposlenih v šolstvu 54.858, septembra 2011 pa že 58.130. V zdravstveni oskrbi se je število v istem obdobju povečalo za 860, z 31.428 na 32.288.

Tudi pri drugih posrednih uporabnikih proračunov (izvajalci javnih služb, agencije in javni skladi) se je pridno zaposlovalo. V celoti je ta segment javnega sektorja (med decembrom 2007 in septembrom 2011) na novo zaposlil 5904 ljudi, trenutna številka vseh zaposlenih – skupaj z javnimi zavodi – je 117.544.

Neposredni uporabniki proračunov, kot so vladne službe, ministrstva, upravne enote, občine in krajevne skupnosti, so svoje zaposlovanje v času krize bolj racionalizirali. V civilnem delu uprave (vladne službe, ministrstva in organi v sestavi) se je od 1. oktobra do decembra število zaposlenih (vseh, ki so v delovnem razmerju) znižalo za 15, s 16.650 na 16.635.

Naraslo pa je število tistih, ki plačilo prejemajo iz drugih virov (evropska sredstva, javna dela), in sicer s 456 na 472. Ko je Pahorjeva vlada začela delo, jih je bilo 342. Državnih uradnikov v rednem delovnem razmerju je trenutno 34.327. Tudi tu pa se vztrajno veča število zaposlenih, ki se financirajo iz drugih virov, od leta 2009 jih je 120 več.

Število zaposlenih v policiji in vojski je že nekaj časa stabilno in se v nekaterih obdobjih celo zmanjšuje. Vseh policistov je bilo decembra lani 8828, vojakov pa 7614. Občine, kjer vlada nima pristojnosti, so od decembra 2007 do septembra 2011 na novo zaposlile kar 433 ljudi (vseh je 4852), javne agencije pa so se v istem obdobju kadrovsko okrepile za 177 ljudi, kar ni malo, glede na to, da je tam vseh zaposlenih zdaj 808.

Manj zaposlenih: 
nedosegljiv cilj?

Generalna sekretarka vlade Helena Kamnar, ko ocenjuje prejšnji mandat, pravi, da pri obvladovanju zaposlenih v javnem sektorju obstaja razlika med državno upravo in drugim delom javnega sektorja. V upravi se je število zaposlenih sicer zmanjšalo za 822, »nekoliko manj učinkoviti« pa so bili na drugih segmentih, priznava Kamnarjeva. Vlada si je sicer postavila cilj, da bo število zaposlenih v javnem sektorju na leto znižala za en odstotek, a se tega cilja ni držala. Kamnarjeva pravi, da je ta cilj brez nekaterih drugih sistemskih sprememb skorajda nedosegljiv. »Morda bi bil, če bi se zavestno odločili za pomembno znižanje standardov pri izvajanju javnih storitev,« meni Kamnarjeva.

Podobno pravi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj: »Ljudje so pozabili, da smo v zadnjih letih odprli veliko vrtcev, ker se je država pač odločila, da bo subvencionirala varstvo drugega otroka. Tu je skrit velik del rasti, ki je nastala v javnem sektorju. Odpirali smo tudi domove za ostarele in tako naprej.« Štrukelj opozarja, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami EU na 1000 prebivalcev podpovprečno število javnih uslužbencev. Če pa se bo nova vlada lotila zmanjševanja števila zaposlenih pa, predvsem v zdravstvu in izobraževanju, svari pred slabšimi javnimi storitvami.

Brzdanja izdatkov za plače v javnem sektorju se je v času krize tako ali drugače lotilo precej evropskih držav. Vladi, ki se poslavlja, je s tremi intervencijskimi zakoni uspelo precej zadržati rast izdatkov, ki jih je povzročila predvsem Virantova reforma plačnega sistema. Po Biltenu javnih financ, ki ga izdaja finančno ministrstvo, se je v letih 2008 in 2009 masa plač v javnem sektorju namreč povečala za približno 600 milijonov evrov. V letu 2010 se je gibala pri 4,06 milijarde evrov na leto.

Ekonomisti opozarjajo, da je problematično predvsem to, da plače v delu našega javnega sektorja presegajo plače v gospodarstvu, ki javni sektor napaja. Po podatkih Umarja so, recimo, plače v izobraževanju leta 2006 presegale plače v gospodarstvu za 36 odstotkov, v skupini razvitih evropskih držav pa samo za deset odstotkov. V zdravstvu in socialnem varstvu so bile pri nas višje za 22 odstotkov, v skupini razvitih evropskih držav pa za odstotek nižje kot v zasebnem sektorju.

Prijavi sovražni govor