Tiskane izdaje
Bruselj - Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je v odboru evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve dobil široko podporo za člana enotnega odbora za reševanje (SRB), ki deluje v okviru bančne unije. Za je glasovalo 41 poslancev, proti jih je bilo šest, vzdržanih je bilo pet.
Razprava je bila videti rutinska, saj je bilo vnaprej pričakovano, da bo Boštjan Jazbec dobil glasove največjih političnih skupin. Jazbec je v uvodni predstavitvi svoje dosedanje poklicne poti omenjal reševanja bank v Sloveniji leta 2013. To je navedel kot primer, »kako drag je pozen odziv«. Pojasnjeval je, da se vsi seveda ne strinjajo s sprejetimi ukrepi, kakršen je bil tako imenovani »bail-in« vlagateljev v podrejene bančne obveznice.
A po Jazbečevih besedah se je med ukrepanjem reševalo denar davkoplačevalcev in zagotavljalo stabilnost finančnega sistema. V razpravi je Burkharda Balza iz evropske ljudske stranke zanimalo, kako si Jazbec kot kandidat predstavlja trdnejši evropski sistem reševanja bank. »Reševalni režim je na papirju dober. Vprašanje je njegovo izvajanje,« je pojasnjeval. Ena od stvari, ki da niso optimalne, je razdrobljenost kot posledica nacionalnih zakonodaj. Glede dosedanjih izkušenj z izvajanjem reševanja bank, denimo v Italiji in Španiji, v okviru bančne unije je Jazbec ocenil, da bi moralo biti več usklajevanja med ECB in evropsko komisijo. To je ugotavljal tudi med delom v ECB.
Tudi v nadaljevanju razprave s poslanci, ki je trajala okoli pol ure, je opozoril, da je bilo reševanje bank v zadnjih letih po sprejetju novega sistema učinkovito in da varčevalci niso ostajali brez svojih vlog. Za evropsko finančno industrijo bo eno ključnih vprašanj brexit. Kako ocenjuje njegove posledice, je zanimalo poslanca socialistov Jakoba von Weizsäckerja. »To je vprašanje za milijon dolarjev,« je odgovoril Jazbec. Nekaj znamenj o učinku na nekatere dele bančnega sektorja, meni, da sicer obstaja, a prepričan je, da bo stanje obvladljivo in da bo evropski bančni sistem trden.
Jazbec je sicer prepričan, da bi SRB moral dobiti neposredne pristojnosti. Pri reševanju bank bi po njegove mnenju morala pomembno vlogo imeti pravila o državnih pomočeh. Poslance je tudi zanimalo, kaj bi morali narediti, da se ne bi ponovile razmere iz finančne krize, ko so države morale z milijardami evrov reševati največje banke, ki so prevelike, da bi lahko propadle. Jazbec je sicer zagovornik tega, da bi v evropskem sistemu imeli več manjših bank, a po drugi strani v konkurenčni tekmi, denimo z ZDA, potrebujemo velike banke.
Nastanek položaja, kakršen je bil med finančno krizo, bi po Jazbečevem mnenju morali reševati z učinkovitejšim nadzorom, ki bi omogočil pravočasno ukrepanje. Najpomembnejše bi moralo biti varovanje javnega denarja.
Naloge odbora za reševanje
Naloga SRB je urejeno reševanje propadajočih bank s kar najmanjšimi posledicami za gospodarstvo in javne finance. Opravlja tudi posebne naloge za pripravo in izvedbo reševanja bank. Vodstvo odbora ima predsednika, podpredsednika in štiri člane. Jazbec naj bi zamenjal Nizozemko Joanne Kellermann, ki je bila v SRB od ustanovitve leta 2015.
V parlamentarnem odboru sicer ni slovenskih poslancev, kot nadomestna članica je v njem Romana Tomc (SDS). Po razpravi je sporočila, da »gre za pomemben in visok položaj, na katerega je Jazbec kandidiral brez vnaprej zagotovljene potrditve v okviru kvote, ki bi pripadala državi«.
O njegovi kandidaturi bo evropski parlament odločal na plenarnem zasedanju predvidoma 1. marca. Presenečenj najbrž ne bo. Kmalu nato bodo o njem odločali še predstavniki držav članic v Svetu EU. S tem bo postopek imenovanja končan.
