Tiskane izdaje
Ljubljana - Tednik Mladina je objavil depešo nekdanjega slovenskega veleposlanika v Zagrebu Milana Orožna Adamiča, iz katere izhaja, da je pomočnik nekdanje hrvaške zunanje ministrice Kolinde Grabar Kitarović Sloveniji žugal, da bi v javnost lahko prišli dokumenti iz let 1990, 1991 in 1992, kar bi bilo »zelo neugodno za slovensko politiko«. Sestanek nekdanjega ministričinega pomočnika Nevena Pelicarića in Orožna Adamiča se je zgodil junija 2007, potem ko so v slovenske medije pljusknile informacije, da naj bi Sova prisluškovala nekdanjemu hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju.
O tem, da naj bi Hrvaška razpolagala z nekaterimi za Slovenijo spornimi dokumenti iz osamosvojitvenih in poosamosvojitvenih časov, se je doslej veliko špekuliralo, posebnega dokaza pa slovenska javnost še ni videla. Pobegla depeša Orožna Adamiča je prvi tak dokument, v kabinetu sedanjega predsednika vlade pa so njen obstoj za Mladino tudi potrdili.
Tednik sicer, kot je mogoče razbrati, ni objavil faksimilov depeše, ampak prepis. Med našim neuradnim poizvedovanjem o identičnosti dokumenta so nam na zunanjem ministrstvu pojasnili, da bi bilo depešo zelo težko neizsledljivo fotokopirati. Bodo pa sprožili ustrezne postopke, da bi preverili, ali so bili pri tem kršeni predpisi ministrstva o ravnanju s tajnimi podatki. Depeša ima namreč oznako zaupno, med drugim pa je bila posredovana tudi v kabinet tedanjega premiera Janeza Janše. Tako so se na Mladinino objavo takoj odzvali v stranki SDS. Iz njihovega pojasnila izhaja, da nekdanji predsednik vlade depešo pozna, saj so med drugim izrazili prepričanje, da je »navedke iz depeše« tedniku »radodarno dala na razpolago Pahorjeva vlada«.
V SDS so zanikali, da bi bila Janševa vlada kadar koli tarča izsiljevanj hrvaške strani, sicer pa se nekdanja premiera Slovenije in Hrvaške, kakor pišejo, na Bledu nista dogovorila za reševanje slovensko-hrvaškega mejnega spora na meddržavnem sodišču v Haagu, ampak le o ustanovitvi komisije, ki bo to proučila. Poudarili pa so, da je kljub temu škodljivi arbitražni sporazum podpisala Pahorjeva vlada.
Pelicarić tovrstne pogovore zanikal
Nekdanji pomočnik hrvaške ministrice za zunanje zadeve Neven Pelicarić je za STA zanikal, da bi se z nekdanjim slovenskim veleposlanikom Milanom Orožnom Adamičem na srečanju 18. junija 2007 uradno ali neuradno pogovarjala o kakršnih koli dokumentih z začetka 90. let: »To ni bila tema pogovorov.« Pojasnil je, da se srečanja spomni, ker ni bilo običajno. Orožna Adamiča je povabil, da bi mu izročil diplomatsko noto, s katero je hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve od slovenske vlade zahtevalo, naj pojasni poročanja slovenskih medijev o domnevnem prisluškovanju slovenske obveščevalne službe takratnemu hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju. To je bil prvi del srečanja, medtem ko so na drugem govorili o tem, kdo iz Slovenije se bo udeležil takratnega Croatia Summita v Dubrovniku, je še povedal Pelicarić.
Da je arbitražni sporazum škodljiv, se najbrž ne strinjajo Združene države Amerike, ki so, kot kažejo diplomatske depeše, objavljene na spletišču Wikileaks, slovensko-hrvaški mejni spor zelo natančno spremljale. Delovne opombe za nekdanjo ameriško ministrico za zunanje zadeve Madeleine Albright pred njenim obiskom Slovenije novembra 2009 navajajo tudi sklenitev arbitražnega sporazuma: »Največja ovira na slovenski strani, ki zadeva sporazum, je voditelj največje opozicijske stranke, nekdanji predsednik vlade Janez Janša.« Nekdanji odpravnik poslov Bradley Freden je Albrightovi pojasnil, da se z Janšo ne bo srečala. Svetoval pa ji je, naj – če bo o tem tekla beseda med njenimi pogovori o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju – predstavnike drugih zavezniških vlad, »predvsem tistih, ki jih vodijo konservativni politiki, s katerimi ima Janša morda osebne stike«, spodbudi, da podprejo arbitražni sporazum. Dodal je še, da lahko ambasada, če je v delegaciji kakšen Janšev znanec, uredi sestanek z njim ali z nekdanjim ministrom za zunanje zadeve Dimitrijem Ruplom.
