Tiskane izdaje
Ljubljana – Krizni davek ostaja rezerva, če ne bo dogovora o masi za plače v javnem sektorju, socialnih transferjih, morda tudi pokojninah. Tako meni predsednica vlade Alenka Bratušek in pravi, da je predvsem od sindikatov oziroma pogajanj z njimi zdaj odvisno, ali bomo prihodnje leto imeli tudi ta davek.
Umik kriznega davka, ki bi v javnem sektorju lahko pomenil dvojno obdavčitev plač, je minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant danes ocenil za »izboljšanje pogajalske pozicije vlade«. Ta namreč hkrati z ukrepi nadaljuje pogajanja o znižanju plačne mase.
Potek pogajalskega procesa je po njegovem mnenju »relativno dober, saj so se sindikati začeli odzivati s svojimi približevalnimi predlogi«. Virant je prepričan, da bo vladi s pogajanji uspelo doseči prihranek, ki ga potrebuje letos in prihodnje leto.
Vodja ene od pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa pravi, da sindikati zavračajo logiko vlade, da bi se zdaj, »ko je ljudstvo povedalo, da zavrača krizni davek, toliko več obesilo na javne uslužbence«, vlada pa lahko gre, kar njih zadeva, »po denar na sončno upravo«.
DDV z zamudo, sledi Zujf 2
Koalicijski partnerji so končno različico vladnih protikriznih ukrepov podprli. »Zadovoljen sem, da krizni davek ni nujen in da se pokojnine ne bodo znižale. Super!« je dejal zunanji minister Karl Erjavec. Prvak SD Igor Lukšič je o dvigu DDV spomnil, da ga je napovedal že nekdanji finančni minister Andrej Bajuk (NSi). »Dvig DDV je nujen popravek Bajukove davčne reforme z zamudo šestih let,« je dejal Lukšič. Virant je bil zadovoljen, da se je vlada odločila ukrepe enakomerneje porazdeliti med nove proračunske prihodke in omejiti javno porabo. »A treba bo še poiskati rezerve. Če hočemo oklestiti javno porabo, bomo najbrž morali napisati še en zakon, podoben varčevalnemu zakonu Zujf,« je dejal.
Dvigu DDV nasprotuje opozicija. Predsednik SDS Janez Janša je na Twitterju zapisal: »Niti črke o ukinitvi ali vsaj zmanjšanju privilegijev in preštevilčne administracije v javnem sektorju. Zgolj davki.«
Glavni cilji fiskalne politike
Slovenski javni dolg in primanjkljaj se bosta tudi letos povečala. Javnofinančni primanjkljaj se bo zaradi sanacije bank povzpel na rekordnih 7,8 odstotka BDP, prihodnje leto pa naj bi znašal 3,3 odstotka. Cilj vlade je sicer izravnati strukturni primanjkljaj do 2017, kar bo omogočilo znižanje primanjkljaja države pod tri odstotke BDP do leta 2015. Večji bo tudi javni dolg, ki se bo s sedanjih 55 odstotkov BDP do konca leta povzpel na 61 odstotkov BDP, k čemur je treba zaradi sanacije bank dodati še deset odstotnih točk višji dolg, je napovedal finančni minister Uroš Čufer.
Vlada pričakuje, da bo država morala dokapitalizirati banke v višini 900 milijonov evrov, za dokapitalizacijo pa bo država uporabila svoje vloge v bankah, je napovedal Čufer. Teh je za 2,4 milijarde evrov. Poleg tega je predvideno, da bo slaba banka izdala obveznice s poroštvom države v višini štiri milijarde evrov. Po ministrovih besedah bodo prvi prenosi iz bank na slabo banko izvedeni do konca junija, prenos slabe aktive pa bo končan do konca septembra. Čufer je še opozoril, da bo Slovenija morala v naslednjem obdobju vsako leto refinancirati od tri do štiri milijarde evrov dolga.
K napovedanim davčnim spremembam je Bratuškova še dodala, da bodo začeli preverjati dohodninske napovedi in jih primerjati s premoženjem zavezancev: »Tam, kjer premoženje odstopa od napovedi, bomo obračunali davek, nato pa se bodo organi pregona ukvarjali z vprašanjem, ali je bil denar nezakonito pridobljen.«
Višji DDV ni nujno slab
»Davčne obremenitve so pri vsaki vrsti davka drugačne in v bistvu je progresivna obdavčitev plač pravičnejša,« je komentiral Tine Stanovnik, predavatelj javnih financ na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Nasprotno pa je davčni svetovalec Darko Končan prepričan, da je sprememba DDV pravilen ukrep: »Posredni davki v potrošnji, kar DDV je, prinesejo večji izkupiček. Poleg tega nadproporcionalno obremenijo premožnejše, saj ti trošijo dražje proizvode. Tudi za gospodarstvo je DDV v večini nevtralen, nanj vpliva kvečjemu posredno, ker težko v celoti preide v prodajno ceno in ker se končna potrošnja lahko zniža.«
Bolj kot novim davkom pa bi morala vlada nameniti pozornost zniževanju proračunskih izdatkov, je prepričan Stanovnik, predvsem znižanju mase plač v javnem sektorju. »Primeren učinek bi bil, če bi se masa plač znižala za pet odstotkov. Seveda pa mora biti to narejeno s progresivno lestvico, kar pomeni, da bi znižanje pri najbolje plačanih seglo do približno deset odstotkov,« je povedal. Končan še meni, da je primerna tudi uvedba davka na nepremičnine: »Popis je pokazal, da imamo več nepremičnin in več lastnikov, kot se je mislilo. Ob primerno nizki stopnji je lahko breme pravičneje razporejeno kot v sedanjem sistemu nadomestila za stavbno zemljišče, davčni izkupiček pa bi bil večji.«
Kaj menijo o ukrepih vlade?
Iztok Seljak, predsednik poslovnega odbora Hidrie: »Z vladnimi ukrepi sicer nisem podrobno seznanjem, a vidim, da so stvari precej zmedene. Tisto, kar se je govorilo včeraj, danes ne velja več. Nadaljevati moramo racionalizacijo porabe v javnem sektorju, ker ne moremo pridelovati 700 milijonov evrov primanjkljaja na četrtletje. Prilivi ne bodo pomagali, če ne bomo ustavili čezmerne porabe. Težave poskušamo reševati na prihodkovni strani, kar bo dodatno zmanjšalo konkurenčnost gospodarstva. Dvig DDV prinaša podražitve, znižanje kupne moči, manjšo potrošnjo in gospodarsko aktivnost ter tako tudi nižjo osnovo za zajemanje teh davkov.«
Danijel Bešič Loredan, vodja iniciative zdravnikov za transparentno in strokovno javno zdravstvo: »Nesprejemljivo je, da bomo državljani plačevali poseben davek zaradi nesposobnih menedžerjev in nekredibilne vlade. Denar, ki nam zdaj manjka, bi morali pridobiti z ureditvijo javnih naročil in racionalizacijo družbenih sistemov. Spodbuditi je treba rast BDP, poiskati ravnovesje med javnim in zasebnim. Prekiniti je treba korupcijo. Šele ko bi bila vlada sposobna izluščiti, koliko lahko prihranimo s sistemskimi spremembami, bi bila upravičena od državljanov zahtevati plačevanje dodatnega davka, če bi sploh še bil potreben.«
Boštjan Gorjup, direktor gospodarjenja v BSH hišni aparati: »Na nas kot izvozno podjetje DDV neposredno ne vpliva. Želimo si seveda čim manj obremenitev poslovnih stroškov, ker so že zdaj davčna bremena, predvsem na stroške dela, nadpovprečna. Zato je morda neuvedba kriznega davka dober korak. A razliko bodo dobili z dvigom DDV in obdavčitvijo nepremičnin. Sicer hočemo znižati stroške v javnem sektorju, kjer je dokazljivo, da so ti previsoki. Doslej na tem področju še ni bilo dovolj ukrepov. Postopno bi bilo treba vsako leto nekaj narediti, saj sta obseg zaposlenih in raven plač glede na plače v gospodarstvu že več let nespremenjena.«
Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj: »Zaradi slabe socialne strukture pomeni vsak ukrep, ki jemlje ljudem samo po nekaj evrov, zanje žebelj v krsto. Ljudje, ki se ukvarjajo z milijardami, so se že oddaljili od resničnosti in težko razumejo tiste, ki imajo v svojem družinskem proračunu preštet vsak evro. Kriza je zdaj že na široko zajela množice, na naša vrata trkajo ljudje, ki jih prej nikoli ni bilo k nam. Mnogi delajo, a kljub temu dobivajo socialno pomoč, ker ne zaslužijo niti za preživetje. Država se ne zaveda, da smo centri za socialno delo blažilci. Če bodo naše službe delale slabše, bo ljudem preostala samo še ulica.«
Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnska jama: »Kakršnikoli ukrepi bodo prišli, dvig DDV, davek na nepremičnine, krizni davek ipd. – med njimi nisem videl takega, ki bi bil v duhu razvoja in investiranja. Najlaže je dvigovati davke, obseg denarja, ki je v obtoku, pa bo zaradi tega ostal manjši, ker bo država več pobrala. V gospodarstvu smo negotovi. Moramo se razvijati, investirati, po drugi strani pa dobimo sama nasprotna sporočila. Dvig DDV bo še povečal razliko v gospodarstvu med javno in zasebno sfero. Javni zavodi so oproščeni davka, mi pa ne. Kako naj jim konkuriramo? Poleg tega ni ukrepov, ki bi se dotaknili javnega sektorja.«
Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije: »Dvig DDV – predvsem spodnje stopnje – ocenjujem za slabo potezo. To bo zelo prizadelo tretjino prebivalstva, ki že zdaj živi slabo. Krizni davek bi bila boljša poteza, saj bi bremena krize prerazporedil pravičneje. Upokojenci tudi zahtevamo obračun s tistimi, ki še vedno kradejo in utajajo davke v oazah, medtem ko naj nekateri varčujemo. Ob tem pa pričakujemo tudi spremembo kazenske zakonodaje, ki naj olajša sodno procesiranje vseh tistih, ki tja sodijo zaradi gospodarskega kriminala.«
Uroš Lubej, predstavnik Vseslovenske ljudske vstaje: »Slovenija ima šibko vlado, ki očitno ne ve, kaj hoče, ampak se priklanja zdaj enemu zdaj drugemu gospodarju. Gasi javno-finančni požar, ki ga je povzročila uničujoča politika obeh Janševih vlad in impotentna politika Pahorjeve vlade, vendar je brez vizije, kako rešiti probleme, ki dušijo razvoj družbe in gospodarstva. Zanemarjajo politično in sistemsko korupcijo ter klientelizma, ki sta med glavnimi razlogi za krizo. Prav je, da vlada ne nadaljuje izključno uničujoče politike zategovanja pasu, vendar je narobe, da se odloča za ukrepe, ki bodo bolj prizadeli tiste, ki so najbolj izpostavljeni.«
