Tiskane izdaje
Ljubljana – Parlamentarna preiskovalna komisija o ekstremistih, ki jo vodi Maja Dimitrovski (PS), si je postavila ambiciozen cilj. Do konca leta želi pripraviti zakonska izhodišča za definiranje in omejevanje ekstremizma in sovražnega govora v Sloveniji, a so člani pri tem naleteli na vrsto političnih ovir.
Interni dopisi državnega zbora kažejo, da je predsednica preiskovalne komisije zahtevala vpogled v dokumentacijo in magnetograme komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je na eni izmed svojih sej prav tako obravnavala problematiko skrajnih skupin in gibanj v Sloveniji.
A Dragutin Mate iz vrst opozicijske SDS, predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (hkrati je tudi podpredsednik preiskovalne komisije o ekstremistih), zahtevanega gradiva ni hotel posredovati, češ da gre za neupravičen nadzor nad delom parlamentarnega telesa. Dokumentacijo je članom preiskovalne komisije »odprl« šele po posredovanju parlamentarne zakonodajno-pravne službe, ki je razložila, da vpogleda ne more odrekati, saj ne gre za nadzor, pač pa sodelovanje med dvema telesoma DZ.
Prav tako je nekdanji notranji minister zahteval preklic oziroma preložitev zadnje izredne seje preiskovalne komisije, na kateri so zaslišali tri ekspertne priče – tudi Marjana Miklavčiča z ministrstva za pravosodje, ki je ocenil, da v Sloveniji trenutno deluje okoli 150 skrajnežev.
Mate je protestiral, da se med parlamentarnimi počitnicami in dan po tem, ko je njegova SDS sklicala izredno sejo DZ o Tešu 6, na zaslišanja ne more pripraviti enako dobro kot drugi člani komisije. V protestnem pismu je predsedniku DZ Janku Vebru (SD) in poslanki Maji Dimitrovski celo zagrozil, da bo razmislil o smiselnosti svojega dela v preiskovalni komisiji, »kjer predsednica s samovoljo ne omogoča normalnega dela vsem članom komisije«.
Skrajneži in stranka SDS
Poskuse zavlačevanja in omejevanja dela bi sicer lahko pripisali običajni opozicijski drži v državnem zboru. Toda spomnimo, da smo v Delu pred leti razkrili neposredne povezave med posameznimi člani slovenske veje skrajne desničarske organizacije Blood and Honour in stranko SDS, zato ravnanje njihovega poslanca sproža vrsto vprašanj.
Žal nam med parlamentarnimi počitnicami ni uspelo priklicati nekdanjega notranjega ministra. Je pa Dragutin Mate ministru za pravosodje Senku Pličaniču (DL) pred kratkim zastavil vprašanje, kako je njegov uslužbenec Marjan Miklavčič prišel do ugotovitve o domnevnih 150 ekstremistih in ocene o »relativno nizki ogroženosti«.
Slovenija pred
