Tiskane izdaje
Ljubljana - Še ni dolgo tega, ko so zagovorniki univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) veljali za nekakšne utopiste in ekstremne levičarje, danes pa prednosti in slabosti takšnega dohodka za vse tehtajo tudi nekateri ekonomisti. UTD se je pojavil celo med temami, o katerih je tekla beseda na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu.
Socialna varnost za vse naj bi bil eden od pomembnih ciljev uvedbe UTD. Scott Santens, eden od njegovih zagovornikov, je v okviru Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu objavil članek, v katerem je opisal nekatere prednosti tega, da bi vsak državljan na določen dan v mesecu na račun dobil določeno vsoto, ki bi mu zagotavljala življenje nad pragom revščine.
V svetu je bilo v preteklosti že več lokalnih poskusov njegove delne uvedbe, denimo na Aljaski, v nekaterih delih Kanade, zdaj poteka na Finskem. Modeli so različni. Nekateri njegovi zagovorniki bi z njim ukinili vse druge socialne sisteme in tudi komercializirali javne službe, kar bi bilo javnofinančno menda vzdržno, negotovo pa je, ali bi od tega imeli korist tisti, ki živijo na robu. Prav javnofinančna vzdržnost ob tem, da bi država še naprej zagotavljala vse druge funkcije, pa je tista, vzbuja največ dvoma.
»Zdaj ne najdemo drugega družbenega 'zdravila', ki bi bilo vsaj približno tako učinkovito. V ozadju je strah pred še več anarhije in vojne ter kolapsom sistema,« je na vprašanje, zakaj razprava o UTD ne velja več za povsem utopično, odgovorila dr. Valerija Korošec, ki je leta 2010 naredila študijo o uvedbi UTD v Sloveniji. V njej je med drugim zapisala, da bi bil UTD odgovor na razvojne dileme našega časa, država bi z njim uspešneje zagotavljala eksistenčno varnost prebivalcev, varovala bi strokovno avtonomijo posameznika ter spodbujala njegovo motiviranost in iniciativnost, poenostavila administracijo in manipulativne stroške, uvesti pa bi ga poskušali v obstoječih okvirih javne porabe.
Proti zdrsu v revščino
Prepričana je, da bo pri nas nedvomno uveden, »ni pa jasno, ali dovolj zgodaj, da ga bomo dosegli na miren način, brez destrukcije in z ohranjenim standardom življenja«. Potrebna bi bila nova interdisciplinarna študija pogojev in posledic uvedbe.
Med tistimi, ki menijo, da bi država morala vsakomur brezpogojno zagotoviti določen znesek, je Tereza Novak, predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije: »Če bi preprečili, da bi se ljudje na tako brutalen način soočali z revščino, kot se danes, ko jih obravnavamo kakor neko kolateralno škodo sistema, bi kot družba napredovali. Dela, ki ga lahko opravijo za skupnost, je ogromno. Na ta način bi jih motivirali, da bi bili aktivni. Zdaj ne vidijo izhoda iz stiske, zapadajo v vse večjo depresijo. To se prenaša že na druge generacije, ki postajajo zelo deprivilegiran člen v družbeni strukturi.«
(Še ne) politična realnost
Medtem ko Finska že eksperimentira z uvedbo UTD, ta pri nas (še) ni politična realnost. V Desusu so ideji naklonjeni, a ne še zdaj. Pri SD podpirajo razpravo o tej temi, opozarjajo pa, da je sistem socialne varnosti povezan z logiko kapitalističnega sistema, ki v jedro postavlja posameznikovo udeležbo na trgu, UTD pa je radikalno drugačen. Mnogo manj bi ciljno usmerjali sredstva, ki so zdaj namenjena za ogrožene, zato bi nujno potrebovali več denarja za podobno učinkovitost, kot jo imamo zdaj.
V ZL so naklonjeni ideji o zajamčenem dohodku, a ne takšnem, ki bi bil za vse enak. »Zaradi avtomatizacije proizvodnje in selitve delovnih mest bo dela na zahodu vse manj, tako rekoč nemogoče bo zagotavljati polno zaposlenost ob osemurnem delovniku. Desni in liberalni zagovorniki te ideje bi ukinili socialne pomoči in pokojnine in ta sredstva uporabili za univerzalni temeljni dohodek. V ZL bi - nasprotno - socialno politiko razvijali naprej in jo dopolnili z idejo zajamčenega dohodka,« so pojasnili.
V SMC podpirajo razmisleke o novih načinih doseganja socialnega ravnotežja, spremljajo tudi poskusne uvedbe UTD v drugih državah EU ter usmerjajo programske aktivnosti stranke v premislek o poenostavitvi in dvigu učinkovitosti ter pravičnosti obstoječega sistema socialne varnosti.
