Tiskane izdaje
Ta teden je svojo napoved iz pogojnika spremenil v uresničljiv prihodnjik: »Sprožil bom vse postopke, da bo pogodba s Patrio nična.« Medtem ko v finski Patrii ne vedo, o čem govori Jakič, mu obrambna stroka napoveduje fiasko.
Naši viri iz Patrie so, ko smo jim včeraj predstavili (najpreprostejšo) domislico obrambnega ministra Romana Jakiča (najlaže bi po Jakičevem mnenju bilo, da bi Slovenija 30 patrij, kolikor jih je kupila, preprosto vrnila in nazaj dobila okoli 75 milijonov evrov, kolikor je zanje plačala) zastrigli z ušesi. Kaj takega je nemogoče, pravijo.
Patria: Ministrovih navedb
Vprašanja smo včeraj na Patrio po razgovoru z našimi tamkajšnjimi viri naslovili tudi po uradni poti. Njihova tiskovna predstavnica Brigitta Selonen nam je jasno odgovorila, da jih slovensko obrambno ministrstvo o namerah, o katerih je ta teden spregovoril Jakič, niso seznanili: »Ker nas doslej še nihče ni kontaktiral, vaših vprašanj ne moremo komentirati.« Na vprašanje, ali je (bo) Slovenija prva država, ki hoče pri Patrii zaradi ničnosti pogodbe v zameno za vračilo izdelka iztržiti kupnino oziroma o tem začeti pogajanja, Solenenova ni odgovorila, temveč je še enkrat poudarila, da se o zadevi pri Patrii ne morejo izrekati.
Stroka: Vračanje oklepnikov je znanstvena fantastika
Obrambni strokovnjak Klemen Grošelj je prepričan, da bodo Svaruni ostali v Sloveniji. »Te patrie bodo ostale v Sloveniji, to si upam napovedati. Če bomo res šli v nek proces, se bo ta vlekel leta in leta, oprema oziroma oklepniki pa bodo na koncu zastarali in zgodba bo s tem zaključena«.
Podobnega primera Grošelj ne pozna in opozarja, da težava ni le Patria, temveč gre za težavo kompleksnega odnosa med Rotisom, Patrio in obrambnim ministrstvom. Vprašanje je tudi dozdajšnja uporaba oklepnikov, pravi Grošelj, »da ne govorim o oborožitvenih podsistemih in opremi, pomembno vprašanje pa je tudi o uporabi teh vozil, ki jih po mojem prepričanju Slovenska vojska glede na aktualni zahodni intervencionalizem tako ali tako ne potrebuje«.
Trenutna situacija je po Grošljevem mnenju »kronski primer, kako se oborožitve in vojaške opreme ne kupuje. Ta zgodba je priložnost, da se v tej državi končno premisli, kaj hočemo od obrambnega in varnostnega sistema, kakšno vojsko hočemo, kakšno si lahko privoščimo in kakšno potrebujemo«.
Obramboslovec z ljubljanske fakultete za družbene vede Erik Kopač meni podobno kot Grošelj, s tem da poudarja, da je država to, kar napoveduje minister Jakič, pravzaprav dolžna narediti: »Pri nakupu osemkolesnikov je, o tem zdaj po pravnomočnosti sodbe ni več nobenega dvoma, šlo za korupcijo. Protikorupcijska klavzula je aktivirana«. Odgovor na vprašanje, ali je oklepnike smiselno vračati in o kakšnem izplenu lahko govorimo, je po mnenju Kopača »zelo blizu znanstvene fantastike. Po moje bi bili na koncu še srečni, če bi prišli na pozitivno nulo. S tem, da bi bili poleg tega še brez oklepnikov«.
Preden se bo zadeva razjasnila, pravi Kopač, se bo na stenah obrambnega ministrstva zamenjalo še kar nekaj fotografij obrambnih ministrov: »Pa saj je sam Jakič to napovedal. Tukaj je res zelo zmedena situacija, saj je po drugi strani minister zaradi pravnomočno dokazane korupcije ta znanstveno-fantastični postopek dolžan sprožiti«. Kopač bi, če bi bil sam minister, na sodišču postopek zagotovo sprožil, potem bi pa začel pogajanja s Patrio: »Iz tega bi poskušal nekaj potegniti, vsaj poskušal bi se izpogajati.«
Kaj je to protikorupcijska klavzula
Protikorupcijska klavzula, ki pomeni, da sta v primeru pravnomočnosti sodbe obe oklepniški pogodbi nični, obstaja tako v osnovni oklepniški pogodbi iz leta 2006 (za 278 milijonov evrov 135 oklepnikov) kot v prekinitveni pogodbi iz leta 2012 (30 oklepnikov za nekaj čez 75 milijonov evrov). Zaradi zapletenosti zadeve bo obrambni minister Jakič vladi predlagal, naj ustanovi medresorsko skupino, prek katere bodo lahko svoja mnenja o zadevi podala tudi druga ministrstva, po potrebi pa bodo zaprosili tudi za zunanja pravna mnenja.
