Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlado po poletnem premoru čaka jeseni vrsta pomembnih odločitev. Nekatere zahteva Bruselj, druge so neizogibne za normalno funkcioniranje države, tretje narekujejo politični interesi. Prav vsaka pa je lahko odločilna za nadaljnji obstoj vladne koalicije.
»Vročo politično jesen«, ki jo je sicer že konec junija po provostopenjski obsodbi v zadevi Patria napovedal predsednik opozicijske SDS Janez Janša, bo v najbolj definiral kongres največje vladne stranke PS. Sredi septembra bo namreč jasno, ali se bo njen ustanovitelj Zoran Janković potegoval za mesto predsednika stranke in s tem zrušil vlado Alenke Bratušek. Tudi če se za to ne odloči, bo koalicija pred veliko preizkušnjo ob morebitnih posegih v pokojnine. Predsednik Desusa Karl Erjavec namreč zavrača vsako možnost rezov v prejemke starejših, zato scenarij izpred treh let, ko je stranka upokojencev zaradi načrtovane pokojninske reforme zapustila vlado Boruta Pahorja, ni izključen. Koalicijska razmerja bodo na preizkušnji tudi ob naslednjih kadrovskih potezah v državnih podjetjih in agencijah, kjer neredko trčijo interesi PS in SD. Večina strank se bo začela pripravljati tudi na spomladanske evropske volitve, kar pomeni interne boje za čim višjo uvrstitev na kandidatnih listah in ostrejšo retoriko, s katero bodo posamezne politične opcije skušale povečati svojo prepoznavnost.
Stabilizacija javnih financ
Vlada bo morala jeseni sprejeti več nepriljubljenih ukrepov, če bo želela ohraniti raven javnofinančnih izdatkov na vzdržni ravni in v okviru evropskih pravil. Eden ključnih projektov bo oblikovanje rebalansa proračuna za leto 2014. Na tapeti bodo vsa tista področja, ki v preteklosti niso doživela večjih posegov – omenja se pokojnine, socialne izdatke, tudi plače v delih javnega sektorja. Zaživeti bi moral tudi nepremičninski davek, ki je v obdobju javne razprave dvigoval veliko prahu, zlasti med kmetovalci in gospodarstveniki. Ti so avgusta poslali vladi sporočilo, da je treba med prioritete uvrstiti ukrepe, ki bi gospodarstvu dali več kisika: to pa bi lahko dosegli z davčnimi razbremenitvami in strukturnimi spremembami. Če se račun ne bo izšel, ob koncu leta ni izključena niti uvedba kriznega davka.
Eden pomembnejših kazalnikov, ali je politika vlade na pravi poti, bo jesensko poročilo evropske komisije o stabilizacijskih ukrepih. Konec junija so v Bruslju opozorili na presežen javnofinančni primanjkljaj in težave pri sanaciji bančnega sistema. Prav začetek prenosa slabih terjatev na slabo banko je po besedah premierke Alenke Bratušek tisti ključni ukrep, ki bo moral sprostiti kreditni krč, zagnati ponovno financiranje zdravih gospodarskih jeder in s tem zagotovitev več novih delovnih mest. V vladi obljubljajo, da bodo glede služb prioriteta trenutno najbolj kritična družbena skupina – mladi.
Pregreta zdravstvena jesen
Zagotovo ena največjih napak, ki jih je zagrešil minister za zdravje Tomaž Gantar, je dejstvo, da je pospravil v predal že pripravljeni intervencijski zakon. Z njim je nameraval – med drugim – bolj enakomerno obremeniti vse sloje prebivalstva (predvsem bogatejše in tiste, ki zdaj plačujejo za zdravstvo pičlih 14 evrov), s čimer bi zbrali letos dodatnih 100 milijonov evrov. Toliko denarja potrebuje slovensko zdravstvo, da bi lahko nemoteno zdravilo ljudi, hkrati pa bi si vlada s to potezo dobesedno kupila čas za pripravo novih zakonov, torej za zdravstveno reformo.
Spremembe so potrebne dobesedno povsod, tako pri zbiranju sredstev kot pri upravljanju bolnišnic, zdravniški službi, postavljanju standardov in organizaciji dela. Zaradi finančne krize je treba čim prej spremeniti vse tri temeljne zdravstvene zakone, pa tudi druge. Oktobra nas čaka tudi uveljavitev evropske direktive, ki utegne marsikaj obrniti na glavo. Bolniki bodo lahko šli z zdravniku kamorkoli po Evropi, nacionalne blagajne pa bodo morale to plačati.
***
Dejan Turk, predsednik uprave Si.mobila in predsednik Združenja Manager: »Glavno in najbolj pomembno sporočilo je, nobenih novih davkov. Davki že po besedi davijo slovensko gospodarstvo. Pri tem ciljam predvsem na davke na delo. Slovenija je namreč ena izmed najbolj obdavčenih držav. Potrebni so ukrepi, ki bi spodbujali podjetja k zaposlovanju in bi omogočali pošteno nagrajevanje dobrih sodelavcev. Gospodarsko okolje mora postati prijaznejše za investitorje, omogočati mora rast in razvoj, kar bo povečalo konkurenčnost in pomagalo zagnati gospodarstvo.«
Goran Lukič, Zveza svobodnih sindikatov: »Slovenija je tako kot druge države EU padla v vrtinec javnofinančne konsolidacije, ki ne pomeni nič drugega kot golo varčevanje. Da se slovenska vlada v tej luči že pripravlja na jesenski revizijski prihod predstavnikov evropske komisije, je precej jasno iz izjav finančnega ministra, ki napoveduje znižanje socialnih transferjev in pokojnin. Izjemno problematično je, da slovenske vlade varčevalne ukrepe spišejo in začnejo izvajati v nekaj tednih, medtem ko se na področju industrijske politike pišejo veliko manj zavezujoče strategije. Prioriteta vlade bi tako morala biti izvedba ukrepov, ki bi ob uporabi naravnih danosti omogočila tako zvišanje zaposlenosti kot prehod Slovenije iz polpredelovalne v visokotehnološko izvozno gospodarstvo.«
Igor Pribac, analitik: »Politična stabilnost bo v prihodnjih mesecih odvisna od dogajanja v PS, v vladni koaliciji, od potez Janeza Janše in od podpore vlade med ljudmi. Najbolj lahko Slovenijo destabilizira Zoran Janković. In to z enim samim stavkom. Janša česa takega ne zmore, a če bo svoje ljudstvo vodil po poti, ki jo nakazuje, je druga največja neposredna nevarnost on. Ti dve tveganji sta v resnici manjši od tretjega, manj potresnega, a bolj realnega: vladna koalicija bo morala pokazati, da dela na vso moč, v pravo smer, da je pri tem poštena, in imeti tudi kakšen ljudski uspeh. Nove stranke niso grožnja stabilnosti, bolj so to ljudje, ki politiki obračajo hrbet. In še kako pomembno bo tudi, kakšen veter bo v EU zavel po volitvah v Nemčiji.«
Jože Mencinger, ekonomski inštitut EIPF: »Ponavljanje standardnih neoliberalnih nasvetov Bruslja, zavitih v birokratsko latovščino, je nepredvidljivo. Posebno če gre za ponižno provinco, ki njegove nauke jemlje zares ali pa se jim ne upa upreti. Lep primer je slaba banka; najprej so nas silili v brezglavo hitenje, nato pa vse ustavili, da bi ugotovili, ali dve tisočinki bančnega sistema, kolikor je delež slovenskega v evrskem, ne spodkopavata finančnih trgov in ali ne gre za neupravičeno državno pomoč, čeprav je pri nas to kar pomoč države državi. Bolj bo vlada ignorirala bruseljske nasvete, bolje bo. Holding in slabo banko naj dokonča, pri varčevanju naj bo zmerna in počasna, a ne le zaradi socialnih, ampak tudi povratnih gospodarskih učinkov.«
Sabina Markoli, zobozdravica, podpredsednica Zdravniške zbornice Slovenije: »Če ni prave diagnoze, bo tudi zdravljenje neuspešno. Zato zdravniki pričakujemo, da bo politika pri postavljanju diagnoze, kaj je dobro in kaj je narobe v zdravstvu, sodelovala z nami. Vsekakor ni v redu, da ima monopol ena zdravstvena blagajna, torej ZZZS, prav tako ni dobro postavljeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Leto in pol opozarjamo, da linearno znižanje cen, kot ga določa ZZZS, povzroča velike dobičke pri prostovoljnih zavarovalnicah, s čimer se izgublja denar, zbran za zdravljenje. Vsemogoče očitajo zdravnikom, a dejstvo je, da največ v zdravstvu zaslužijo lobiji - gradbeniki, farmacevtska industrija in informatiki.«
Tea Jarc, predsednica Mladinskega sveta Slovenije: »Mladi se danes težko osamosvajajo in ustvarjajo družino. Delovnih mest ni, stanovanja pa so zanje težko dostopna. Julija je stopnja brezposelnosti med mladimi narasla, jeseni pa nas po poteku statusov dijakov in študentov čakajo novi prilivi v register brezposelnih. Izziv vlade pa ne bo le reševenje brezposelnosti z raznimi subvencijami, temveč tudi spodbujanje novih delovnih mest in črpanje evropskih sredstev za te namene. Zadev se je treba lotiti celostno in strateško. Zato potrebujemo nacionalni program za mladino, ki bo, kot kaže, le sprejet. Mladi so inovativni, kreativni in se vanje splača investirati. Pričakujemo, da bo premierka držala obljubo in bodo mladi resnično prioriteta vlade.«
