Jutri uradno o imenih kandidatov za arbitra

Iztekel se je razpis za arbitra. Po še vedno neuradnih informacijah je med njimi zagotovo Jernej Sekolec.

Objavljeno
16. avgust 2011 18.47
Posodobljeno
17. avgust 2011 06.00
Majda Vukelić, notranja politika; B. Š., Koper
Majda Vukelić, notranja politika; B. Š., Koper
Ljubljana – Naše neuradne, a zanesljive informacije še vedno potrjujejo, da se za mesto slovenskega arbitra v petčlanskem arbitražnem sodišču, ki bo določil mejo med našo državo in sosednjo Hrvaško, poteguje dr. Jernej Sekolec, ki ga je državni zbor 22. junija s 50 glasovi za in 25 proti imenoval za člana Stalnega arbitražnega sodišča s sedežem v Haagu.

Ali je na pravosodno ministrstvo do včeraj do polnoči prispela še kakšna prijava, bo znano v četrtek, ko bo Aleš Zalar predstavil prispele kandidature in nadaljnji postopek izbire slovenskega arbitra. Jutri bo tako uradno znano, ali se za mesto arbitra poteguje še kakšen kandidat. Sicer pa se postopek izbire slovenskega arbitra že politizira.

Na stališče največje opozicijske stranke SDS, da bi morali odločanje o arbitru odložiti na čas po (predčasnih) volitvah, se je včeraj odzval evropski poslanec Jelko Kacin (ALDE/LDS), ki je v sporočilu z naslovom Kdaj že smemo imenovati arbitra? Ko to dovoli SDS in Janez Janša osebno, zapisal, da gre še za en nepotreben in škodljiv poskus politizacije postopka izbora arbitra in arbitra samega. Odložitev odločanja bi po Kacinovem mnenju lahko našo državo celo pripeljala v položaj, da ji ne bi uspelo pravočasno imenovati svojega arbitra.

Pravosodno ministrstvo, ki vodi razpisni postopek, bo takoj, ko bo formalno preverilo, ali so prispele vloge popolne, te poslalo predsedniku države Danilu Türku. On mora namreč odločiti, katerega od kandidatov bo posredoval državnemu zboru v izvolitev, pri čemer je vezan zgolj na kandidature, ki so prispele na razpis. Glasovanje je tajno, kandidat potrebuje za izvolitev 46 glasov.

Do kandidata se morata pred tem opredeliti tudi sodni svet in vlada. Minister za pravosodje bo po napovedih predstavil tudi nadaljnji postopek izbire arbitra in tako najverjetneje odgovoril tudi na očitke, da bi morali arbitra iskati mimo javnega razpisa.

Dosedanje Zalarjevo stališče je jasno: če bi pri izbiri arbitra obšli zakon o predlaganju kandidatov iz RS za sodnike mednarodnih sodišč, bi bil postopek nezakonit. Po nekaterih napovedih je mogoče pričakovati, da bi lahko državni zbor odločal o kandidatu že prihodnji mesec, če se ne bo kaj zapletlo. Nekateri namreč napovedujejo ustavno presojo zakona, češ da ta ne predvideva takšnega arbitražnega postopka.

Kratki roki

Arbitražni sporazum, ki sta ga državi podpisali novembra 2009 v Stockholmu, določa, da začnejo vsi roki za imenovanje arbitrov teči z dnem podpisa hrvaške pristopne pogodbe k EU. Ker naj bi se to predvidoma zgodilo decembra, nobena od držav ne bo imela prav veliko časa za iskanje svojih arbitrov. Pravzaprav ima na voljo le 15 dni po tem, ko bo evropska komisija imenovala druge tri arbitre, za kar ima tudi 15 dni časa. Če kateri od držav ne bi uspelo pravočasno imenovati arbitra, bi to nalogo prevzel predsednik haaškega sodišča.

Upoštevanje posebnih okoliščin

Jernej Sekolec je 15. maja lani za Sobotno prilogo na vprašanje, kako do odprtega morja, odgovoril, da »seveda obstaja realna možnost, da Slovenija pride do teritorialnega stika z mednarodnimi vodami. Slovenija svoje pravice do teritorialnega stika ne bo utemeljevala s pravili, ki temeljijo na geografski konfiguraciji obale, temveč s pravili, ki zahtevajo, da arbitri upoštevajo stanje ob razdružitvi, načelo pravičnosti, zgodovinske okoliščine in druge relevantne okoliščine.

Ker so okoliščine na severnem Jadranu (kar vključuje zgodovino Istre in zgodovino meja na tem območju) specifične, mislim, da nam dosedanja judikatura v drugih mejnih sporih ni ne v neposredno pomoč in ne v škodo. Pomembno je, da arbitražni sporazum, ki sta ga definirali obe državi, zahteva odločanje na podlagi specifičnih okoliščin na tem področju. Zato menim, da je arbitražni sporazum za Slovenijo dober. Pričakovanje prebivalcev Slovenije, ki temelji na zgodovinskih in drugih okoliščinah, je eden pomembnih dejavnikov, ki jih bodo arbitri upoštevali. Te okoliščine bo treba ustrezno predstaviti arbitražnemu tribunalu.

Teritorialni stik državnih tvorb, ki so obstajale pred Slovenijo, z odprtim morjem je obstajal, in to je treba arbitražnemu tribunalu tako tudi prikazati. Tu govorimo o dejstvih, ne o željah. To, da se je v zgodovini meja na kopnem južno in severno od naše obale spreminjala, ne sme vplivati na legitimno pričakovanje, da naši obali pripada teritorialni stik z odprtim morjem.«

Pavliha podpira dr. Jerneja Sekolca

Koper – Čeprav je dr. Marko Paliha, strokovnjak za pomorsko pravo in predstojnik katedre za pravo na fakulteti za pomorstvo, še pred nekaj dnevi za Nedelo izjavil, da bi bil najprimernejši član arbitražnega tribunala za Slovenijo dr. Ernest Petrič, je nadvse zadovoljen tudi s kandidaturo dr. Jerneja Sekolca.

»Res je, da Sekolec ni strokovnjak za pravo morja, vendar ima vse druge vrline in veščine, ki so morda še pomembnejše za vplivno delovanje v arbitraži: zlasti izjemen mednarodni ugled, ki bo še kako pomemben in odločilen v razmerju do drugih arbitrov. Pričakujem, da ga bo predsednik republike predlagal državnemu zboru v izvolitev, ta pa bo to storil s plebiscitarno večino, saj je dr. Sekolec popolnoma nepopisan politični list papirja. Pri morebitnih drugih bolj 'spornih' kandidatih bi se tudi sam strinjal, da naj izbiro arbitra preložimo na čas po predčasnih volitvah. A tega zdaj ni več treba.«

O Jerneju Sekolcu

Triinšestdesetletni Jernej Sekolec je leta 1970 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, šest let pozneje je na zagrebški pravni fakulteti končal magistrski študij gospodarskega prava, leta 1978 pa je na Pravni fakulteti v Novem Sadu končal še doktorski študij. Leta 1982 je postal član sekretariata Uncitrala, kjer je delal pri različnih projektih, ki so bili zaupani medvladnim pogajalskim skupinam. Največ je delal v delovni skupini za arbitražo, in sicer pri pripravi zakonodajnih in pogodbenih standardnih besedil na področju zunajsodnega reševanja sporov.

Leta 2001 je bil imenovan na mestu direktorja Oddelka za mednarodno gospodarsko pravo v Uradu Združenih narodov za pravne zadeve in sekretarja Uncitrala, sedem let pozneje pa za člana londonskega mednarodnega arbitražnega sodišča. Zdaj je neodvisen arbiter v arbitražah pod okriljem različnih institucij v Evropi in ZDA ter v ad hoc arbitražah. Pri mednarodni arbitraži dela praviloma kot arbiter in le občasno kot svetovalec. Živi na Dunaju.