Kadrovske (ne)formalnosti vlade v odhodu

Na zadnji seji vlada imenovala več novih direktorjev in vršilcev dolžnosti v javnih zavodih.

Objavljeno
27. avgust 2014 22.26
jsu-Mnenja / SP
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Ljubljana, Koper – Vlada je na svoji zadnji seji sprejela več sklepov o imenovanjih direktorjev in vršilcev dolžnosti javnih zavodov. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi šlo za vsaj nekaj nenavadnih dogajanj na področju kadrovanja v državnih zavodih, predvsem na področju zdravstva, kjer funkcijo ministrice za zdravje v odhajanju opravlja predsednica vlade v odhajanju Alenka Bratušek.

Pred dvema dnevoma je v javnost pricurljala informacija, da namerava vlada na svoji četrtkovi seji razrešiti v.d. direktorico direktorata za zdravstveno ekonomiko Eldo Gregorič Rogelj, ki ji mandat poteče šele čez eno leto. Ko smo o tem v četrtek povprašali na ministrstvo za zdravje, uradnega odgovora nismo prejeli, dobili pa smo neuradno pojasnilo, da je zadeva res uvrščena na sejo vlade in da gre za formalnost, saj je menda Elda Gregorič Rogelj sama zaprosila za upokojitev, zato bi bila razrešitev le gola formalnost, njeno mesto pa bi zasedel Alojz Unetič, državni sekretar na tem ministrstvu. Poleg tega bi bilo na ministrstvu še več zamenjav na ključnih uradniških mestih.

Kasneje smo neuradno izvedeli, da na vladi o tej razrešitvi niso odločali, razlogov pa je bilo več: od neenotnosti med člani vlade do tega, da Elda Gregorič Rogelj sploh ne namerava v pokoj. Zato smo danes še enkrat zaprosili ministrstvo za natančnejše pojasnilo v zvezi z narčtovano razrešitvijo direktorice direktorata, vendar ga še nismo prejeli. Vlada pa je za direktorja Zavoda RS za transfuzijsko medicino za štiri leta imenovala Danijela Starmana, za vršilko dolžnosti direktorice Krajinskega parka Goričko Stanislavo Dešnik, za direktorja Ortopedske bolnišnice Valdoltra Radoslava Marčana, za direktorico Centra za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični Magdaleno Urbančič, direktorja Javnega sklada za regionalni razvoj in podeželje Velislava Žvipelja, za v.d. direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Francija Demšarja. Imenovala je tudi nadzorni odbor Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma in še nekaj drugih manj pomembnih funkcionarjev. Imenovanje večine (ali vseh) omenjenih morda sploh ni sporno in gre v glavnem za formalnost, ki jo je treba opraviti, da dejavnost zavodov normalno teče. Odpira pa se vprašanje, zakaj je vlada o nekaterih direktorjih javnih zavodov in drugih organov odločala, o dveh bolnišnicah pa ne: o jeseniški in izolski. Če je vlada dala soglasje za imenovanje vršilcev dolžnosti dveh javnih zavodov, zakaj teh soglasij ni tudi za vršilca dolžnosti v jeseniški ali izolski bolnišnici. Ali drugače: če so člani odhajajoče vlade lahko brez zadrege imenovali direktorje nekaterih bolnišničnih zavodov, zakaj ne bi bili mogli odločati o polnem imenovanuju direktorjev za isti dve bolnišnici. Stališče sveta zavoda SB Izola je, da je bolje, če sami imenujejo vršilca dolžnosti direktorja, kot da bi o njem spraševali za soglasje odhajajočo vlado. Tudi o tem, kaj so svetovali ali predlagali »svojim« predstavnikom sveta zavoda izolske bolnišnice, smo vprašali ministrstvo za zdravje. Odgovorili so: »V javnem zavodu je svet najvišji organ odločanja in po veljavnih predpisih imenuje in razrešuje direktorja zavoda z naknadnim soglasjem ustanovitelja, to je Vlade RS. Ministrstvo za zdravje ne posega v avtonomne odločitve sveta zavoda.«

Odziv ministrstva za zdravje na kadrovanje

»Vlada na kadruje v zadnjem trenutku, kot navajajo nekateri mediji«, so s sporočilom za javnost danes pozno popoldan odgovorili z ministrstva za zdravje na naša vprašanja. Pojasnili so, da je bila Elda Gregorič Rogelj 29. maja letos za pol leta imenovana kot v. d. direktorice direktorata za zdravstveno ekonomiko in da je v tem mesecu podala prošnjo za svojo razrešitev z dnem 9. septembra zaradi načrtovane upokojitve. Zato je ministrstvo za zdravje na ta položaj vladi predlagalo Alojza Unetiča, vendar se za tako imenovanje vlada ni odločila. Ministrstvo je načrtovalo le imenovanje vršilcev dolžnosti, da bi zagotovili nemoteno delo na ministrstvu in odločitev o imenovanju prepustili bodoči vladi, so sporočili iz ministrske službe za odnose z javnostmi.

Neuradno pa smo lahko zvedeli, da je najprej prišla odločitev o predčasni razrešitvi Elde Gregorič Rogelj in je zaradi tega potem predlagala svojo upokojitev, kar pa zaradi (ne)odločitve na vladi še ne pride v poštev.