Tiskane izdaje
Ljubljana – Po odhodu Zaresovih ministric iz vlade bo ta postala manjšinska. V parlamentu jo bo podpiralo le še 33 poslancev od 90. In kako učinkovita je sploh lahko takšna vlada? Katere ukrepe, zakone in reforme sploh lahko še spravi skozi zakonodajni postopek? Zadnji večji projekt, med zastavljenimi v koalicijskih pogodbi, je bil družinski zakonik. Tega bo najverjetneje doletel referendum. Pahor priznava, da zagotovo ne bo zadnji, če bo vlada nadaljevala reforme. Po novem bo usoda vseh gradiv in predlogov zakonov, ki jih pripravi vlada, v parlamentu veliko bolj negotova kot doslej. Manjšinsko vlado podpirajo le poslanci SD in LDS, to pomeni 33 poslancev od 90. Če bi se zgodilo, da bi se za odhod iz koalicije odločila še LDS, bi to pomenilo še dodatnih pet poslancev manj oziroma bi vlado podpirali le poslanci Pahorjevih Socialnih demokratov, to pa je 28 poslancev.
Močno okrnjeno delo
Predsednik vlade Borut Pahor je že dejal, da bo načrte vlade do konca mandata zožil na tiste projekte, za katere bo dobil soglasje socialnih partnerjev, vsaj dela opozicije in tudi dosedanjih zaveznikov. Včeraj je povedal, da je med projekti spet na dnevnem redu (nova) pokojninska reforma.
Vlada se je na začetku letošnjega leta odločila, da bo svoje moči usmerila v zelo ozek program prednostnih nalog, ki bodo ključne za delo vlade do konca mandata. Na prvo mesto so postavili konsolidacijo javnih financ, poleg tega pa še izboljšanje pogojev za delovanje podjetij, plačilne discipline in delovanja trga dela ter učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala in strukturne ukrepe ter institucionalne prilagoditve.
Bo pomagala opozicija?
Katere ukrepe iz teh prednostnih nalog pa sploh lahko uresničijo? Ena od možnosti je tiha podpora pri za gospodarstvo pomembnih ukrepih tudi od opozicijskih strank, zlasti SLS in SNS. Vlada je doslej lahko v nekaterih primerih upala tudi na podporo neodvisnih poslancev, neuradno pa v SD omenjajo tri poslance Zaresa – Alojza Posedela, Alojza Potočnika in Vilija Trofenika –, ki se z izstopom iz vlade ne strinjajo in bi lahko prestopili v največjo vladno stranko. Zadnja sta nam včeraj potrdila, da se s potezo Zaresa ne strinjata, a medtem ko Trofenik zagotavlja, da prestop v katerokoli drugo poslansko skupino »ne pride v poštev«, Potočnik te možnosti ni zavrnil.
Skoraj zagotovo nima nobenih možnosti zakon o upravljanju kapitalskih naložb, vendar bi Zares lahko podprl rebalans proračuna, ki so ga pripravljali tudi ministri te stranke – a le, če Pahor nanj ne bi vezal glasovanja o zaupnici. Preživel bi lahko tudi zakon o medijih, saj je to Zaresov zakon in bi torej dobil tudi njihovo podporo. Na nitki pa visi še nekaj reform: med njimi reforma trga dela, javne uprave in zdravstvena reforma.
Zdaj je v parlamentarni proceduri 51 zakonskih predlogov in 39 predlogov aktov.
