Kaj stop toku prebežnikov pomeni za Slovenijo

Beguncev je zaradi zime čedalje manj. To verjetno pomeni, da bo zaostritve pri sprejemanju zdaj lažje doseči.

pon, 18.01.2016, 09:55; spremenjen: 12:32

Ljubljana − Ali negativne posledice begunske krize preprečevati z gradnjo ograje na celotni meji in takojšnjo prepovedjo vstopa vsem, ki ne prosijo za azil, ali podirati že zgrajeno ograjo in humanitarno sprejemati skoraj vsakogar, bo danes popoldne razpravljal odbor za notranjo politiko državnega zbora. Polemika, koliko zapreti mejo na jugu, bo uvod v izredno sejo parlamenta v sredo, ki jo je zahtevalo 26 poslancev SDS in NSi.

Kot smo poročali, je vlada zaostritev, ki jo je predlagala desna opozicija, prejšnji teden zavrnila in vztraja pri dosedanji politiki, da bo ograja le na delu meje proti Hrvaški, dotok beguncev pa bo omejen v dogovoru z drugimi državami, a ne drastično in enostransko, kot je to lani storila Madžarska. Celoten državni zbor bo o begunski krizi razpravljal v sredo popoldne. Predlogi Združene Levice za podiranje ograje in odpiranje meja bodo imeli le obroben pomen v dogajanju.

Zaradi zime v državo od novega leta sicer vstopa manj beguncev kot prejšnje mesece, kažejo podatki, ki jih vsak dan objavlja policija:

 

Nemci omejili, Avstrijci nas še čakajo

Dogajanje v parlamentu bo bolj vnetljivo kot običajno. Podobnih razprav o beguncih in migrantih so iz opozicije v zadnjega pol leta zahtevali že veliko. A tokrat se je ujelo z realnim problemom, ker Nemčija od novega leta na meji z Avstrijo že zavrača del migrantov, ki skozi našo državo in Avstrijo potujejo v Evropo.

Avstrija napoveduje, da bo ravnala enako in bo začela zavračati sprejemanje prebežnikov iz Slovenije. Podobno, če bo to storila Avstrija, napoveduje slovenska oblast. Izjave avstrijske in slovenske vlade so namenjeni državam južneje, da bi dosegli dogovor o zavračanju že prej.

Ali bo uspelo, še ni jasno. Kot smo poročali, so bile Avstrija, Slovenija in Hrvaška v pogovoru na nižji ravni že blizu dogovora, a potem na srečanje generalnih direktorjev policij prejšnji teden, kjer bi se lahko dokončno uskladili, ni bilo šefa hrvaške policije Vlada Dominića.

»Nikakor ne moremo privoliti, da bi imeli omejitve na eni meji, na drugi pa ne. Vemo, kaj bi to pomenilo za nas,« je generalni direktor slovenske policije Marjan Fank po srečanju le s šefom avstrijske policije Konradom Koglerjem napovedal, da se bo prepričevanje proti jugu nadaljevalo.

Kaj je težava na Hrvaškem

Težavi na Hrvaškem sta dve. Prva je politična nestabilnost, ker po volitvah vlada tam šele nastaja, novo bi lahko potrjevali konec tega tedna. Težava pa je tudi nepripravljenost sosednje države, da bi se dogovorila za dodatne omejitve, ker je vprašanje, ali je to realno sposobna zagotoviti. Dogovorom se morda zato izmika.

Časa pa ni več veliko. Prejšnji teden je državni sekretar Boštjan Šefic ocenil, da kvečjemu kak teden. Beguncev je trenutno malo, nastanitveni centri pa so skoraj prazni.

Tok beguncev je v zadnjih tednih zaradi zime rekordno nizek, kažejo številke o vstopanju in izstopanju migrantov iz države, povsem praznih je tudi večina namestitvenih in sprejemnih centrov za begunce po državi.

Majhno število prebežnikov, ki trenutno prečkajo državo, pomeni, da bo zaostritve pri sprejemanju zdaj lažje doseči kot pred meseci, ko je v državo kdaj vstopilo tudi deset tisoč migrantov ali kot jih bo spomladi, ko po nekaterih ocenah lahko število, če ne bo ukrepov, doseže nove rekorde.

Nadzor meje Avstrija uvedla že septembra lani

Ta teden so že zaznamovale razprave o koncu schengna, ker Avstrija napoveduje dodaten nadzor na mejah. Nadzor na Šentilju, Karavankah in Ljubelju je avstrijska policija začela izvajati že septembra lani, ponovno uvedeni nadzor na mejah je podaljšala novembra, z novim letom ga le še dodatno zaostruje.

Opozicijska priporočila, o katerih danes razpravlja odbor za notranjo politiko, je vlada prejšnji teden zavrnila kot nepotrebna, ker negativne posledice begunske krize po oceni ministrov preprečujejo že dosedanji vladni ukrepi, deloma pa kot neustrezne.

»Tehnične ovire se ne postavljajo na celotni meji s Hrvaško in se meja tudi ne zapira,« je vlada s povzetkom svoje politike odgovorila na predlog, da bi ograjo država morala takoj postaviti na celotni meji, vstop pa dovoliti le beguncem, ki zaprosijo za azil. Pri predlogu, da bi za varovanje ograje ob celotni meji za pomoč prosili druge države EU, je vlada opozorila, da druge države že pomagajo, ker varovanje »začasnih tehničnih ovir izvajajo patrulje, v katerih so tudi gostujoči policisti iz drugih držav in tako bo tudi v prihodnje«.

Po dublinski uredbi ima država obvezo sprejeti nazaj le tiste migrante, ki so ob vstopu na naše ozemlje zaprosili za mednarodno zaščito, a potem samovoljno zapustili azilni dom in odšli naprej z migrantskim tokom. Z vlade pa so pojasnili, da tudi dodatni ukrepi proti vračanju v tujini zavrnjenih migrantov, ki jih zahtevajo iz SDS in NSi, niso potrebni.

Po izkušnjah iz preteklosti bo vsa priporočila, ki jih je predlagala opozicija, koalicija v odboru za notranjo politiko danes najbrž zavrnila in s tem dosegla, da bo v sredo v parlamentu le razprava o begunski krizi brez kakršnihkoli glasovanj.

Prijavi sovražni govor