Tiskane izdaje
Ljubljana - Danes, tri dni pred iztekom roka 12. decembra, ko mora ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc predstaviti zakonodajni paket zdravstvene reforme, bo ministrica rešitve najprej predstavila koalicijskim partnerjem. A od današnjega dogodka ni pričakovati veliko, ker bodo v koaliciji prvič videli reformne dokumente.
V koalicijskih strankah pojasnjujejo, da bo koalicijski vrh posvečen seznanitvi z vsebinami reform v zdravstvu. To je ena pomembnejših tem sedanje vlade, saj je tudi koalicijska pogodba zelo jasna, da bo vlada ugriznila v kislo jabolko modernizacije zdravstva, česar predhodne vlade ali niso znale ali niso zmogle.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc napoveduje reformni paket že vsaj leto dni, po vsebinski plati je malo znanega o tem, kaj na ministrstvu sploh snujejo. Ključni štirje zakoni za zdravstveno reformo, ki jih je napovedala ministrica, so spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, spremembe zakona o pacientovih pravicah, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakon o vodenju in upravljanju javnih zdravstvenih zavodov. Toda, kot vse kaže, do 12. decembra vseh naštetih zakonov ne bo v zakonski obliki s členi, ki bi jih podpirala ministrica. Najpomembnejši - zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju - bo po naših informacijah predlagal različne rešitve za neko težavo, denimo za dopolnilno zavarovanje. Zakon o pacientovih pravicah je bil še v sredo v okvirnih izhodiščih, za katera so zbirali pripombe, zakon o upravljanju zavodov pa je ministrstvo napovedalo zgolj kot izhodišča.
Vse to napoveduje, da bo pot do zdravstvene reforme še dolga in zelo negotova. Do nje se bo morala najprej opredeliti koalicija, potem vlada, zainteresirana javnost in na koncu državni zbor. Zato pred poletjem ni pričakovati, da bo reforma, če sploh, potrjena.
Za zdravje 3,4 milijarde evrov ali 8,8 odstotka BDP
Poglavitno vprašanje zdravstvene reforme je financiranje zdravstva. Pomembna bo politična odločitev, ali je denarja za zdravstvo dovolj ali ga bo država namenila več in kako. Odgovore bo prinesel najpomembnejši zdravstveni zakon – zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Njegova vsebina je (še) zavita v skrivnost.
Za zdravje namenimo v Sloveniji 3,4 milijarde evrov ali 8,8 odstotka BDP. Kljub impozantni številki zaostajamo za vsemi razvitimi po sredstvih za zdravje na prebivalca (glej tabelo). Le 72 odstotkov denarja (2,4 milijarde) je »javnega«, 28 odstotkov pa je zasebnih sredstev. Vprašanje je, ali bo Slovenija razmerje javnih in zasebnih sredstev ohranila ali ga bo spremenila. Če ga bo spremenila: ali bo v prihodnje zdravstvo bolj javno ali bolj zasebno? Zdaj je slovensko zdravstvo eden najmanj javnih zdravstvenih sistemov v Evropi.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Ukinitev dopolnilnega zavarovanja
Pričakovati je, da bo vlada izpolnila lastno zavezo, zapisano v koalicijskem sporazumu: ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja in njegova nadomestitev z dajatvijo. Z dopolnilnim zavarovanjem zberemo na leto 465 milijonov evrov, od tega je bilo lani 60 milijonov porabljenih za lastno delovanje treh zasebnih zavarovalnic (Vzajemna, Triglav zdravstvena zavarovalnica in Adriatic Slovenica); te imajo nekaj sto zaposlenih. Z denarjem dopolnilnega zavarovanja se doplačujejo storitve iz obveznega zavarovanja. Z izjemo urgence, raka, zdravljenja otrok in nosečnic ni nobena zdravstvena storitev iz obveznega zavarovanja dostopna samo z javnim denarjem. To pomeni, da Slovenija sploh nima javnega zdravstva, saj je na vseh točkah (razen naštetih izjem) odvisna od zasebnih sredstev. Koalicija se je namenila to spremeniti. Kako?
Pripravljavci zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju (ZZVZZ) so se popolnoma zavili v molk, tako da konkretnih rešitev, ki jih bo predstavila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ne poznamo. Menda nihajo med dvema možnostma: ali bo posebna dajatev solidarna (odvisna od prihodkov zavarovanca) ali pa bo za vse enaka (kot avtomobilsko zavarovanje). Če bo šlo za plačilo od bruto plače, je mogoče uvesti solidarno dajatev, če od neto prihodkov, bo s solidarnostjo težko, saj bi bilo to enako, kot če bi kruh in vse drugo kupovali na solidaren način: kdor bi zaslužil več, bi ga kupoval po višji ceni.
Ali bi se nova dajatev stekala v ZZZS, ni znano. Smisel dajatve bi bil v tem, da bi bila porabljena v okviru celote javnih sredstev, kar pomeni, da bi denar razporejali drugače kot zdaj. Prioritete financiranja zdravstva bi lahko bile postavljene na novo. Z denarjem bi lahko, na primer, uvedli nove metode zdravljenja, nove programe, nova zdravila in podobno.
Več denarja
Pri financiranju bo treba upoštevati tudi ugotovitve ocene mednarodne skupine, ki je po naročilu ministrice lani analizirala slovensko zdravstvo. Priporočila je razpršenost finančnih virov, kar lahko pomeni plačilo prispevkov od vseh virov zaslužka in od vseh skupin prebivalcev (tudi upokojencev) in tudi več denarja iz državnega proračuna. Zdaj pridejo iz proračuna le trije odstotki potrebnih sredstev, kar je najmanj v Evropi (v tabeli). Priporočilo je, da sredstva iz državnega proračuna povečamo. Koalicija se je zavezala, da bo to storila s premestitvijo plačila pripravništev, specializacij in raziskovanj (terciar) iz zdravstvene blagajne v splošni proračun. Gre za približno 100 milijonov evrov. V smislu evropskih priporočil je razumeti tudi stavkovni sporazum med ministrico in Fidesom, saj gre za dodatnih 40 ali 50 milijonov evrov iz državnega proračuna. Nekaj od tega denarja je ministrica nameravala pridobiti v proračun s tobačnim centom; kot zdaj kaže, ga ne bo.
Če se bo politika odločila, da bomo namenili za zdravje več denarja, je vprašanje, od kod. Ali bodo zasebne zavarovalnice po ukinitvi doplačil in s tem dopolnilnih zavarovanj izvajale nova, drugačna zavarovanja? To je mogoče le z zmanjšanjem pravic. Govorilo se je že o zobozdravstvu, o manjših in manj potrebnih posegih, reševalnih prevozih, o košarici A in B.
Pravice je treba zapisati v zakon, je odločilo ustavno sodišče že pred časom (zdaj so zapisane v pravilih obveznega zavarovanja). Po naših informacijah bodo zapisane ravno v ZZVZZ. Zato bo treba ta zakon brati zelo natančno. Ali se bodo pravice zmanjšale? Vlada je v koalicijskem sporazumu zapisala, da se zavzema za »čim večjo ohranitev pravic«. Torej ne za enake ali večje pravice, ampak je predvidela njihovo zmanjšanje.
Še trije zakoni
Ministrica bo po lastni napovedi in po pričakovanju premiera Mira Cerarja predstavila še tri zakone: novelo o zdravstveni dejavnosti, novelo o pacientovih pravicah in nov zakon o upravljanju javnih zavodov. Ta je med njimi najpomembnejši, saj so javni zavodi zdaj v slabšem položaju kot zasebni, zato postajajo nekonkurenčni. Poudarjajo, da potrebujejo zavodi več avtonomije in orodij za vodenje, zato se je ministrica odločila vodenje, upravljanje in nadzor nad javnimi zavodi urediti s posebnim zakonom. Tudi to je zaveza iz koalicijskega sporazuma. Predstavila bo izhodišča za zakon.
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti pa je v javnosti že več kot leto dni. Prinaša podeljevanje koncesij z razpisi in časovno omejitev koncesij (ni še odločitve, ali na 15 ali na 30 let). Zakon posega tudi na področje čisto zasebnega zdravstva z dovoljenji za delo ordinacij. Razmejiti namerava delo zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju.
Za novelo zakona o pacientovih pravicah so znana okvirna izhodišča, na katera je ministrstvo do srede še zbiralo pripombe.
