Tiskane izdaje
Ljubljana - »Edino streljanje, do katerega je prišlo, je bilo z navadno zračno puško, kar ni nič posebej spornega,« je predsednik komisije za nadzor obveščevalnih služb Branko Grims (SDS) povedal po dopoldanski seji nadzornikov za zaprtimi vrati o dilemah nacionalne varnosti, kjer so poslancem iz policije in Sove poročali o aktualnem dogajanju. Seja je trajala manj kot uro.
Varnostni organi so to spremljali
Razlog za naglo sklicano izredno sejo so bile informacije, ki so jih iz avstrijskega tiska povzeli slovenski mediji, tam pa so pisali o srečanjih (piknikih) leta 2014 in domnevno celo urjenju salafistov iz evropskih držav v Dolu pri Ljubljani. Povečini naj bi šlo za posameznike iz nekdanje Jugoslavije, ki živijo na Zahodu.
»O tem dogodku so Avstrijci pravočasno obvestili našo službo pa tudi policijo. Dogodek je bil ustrezno pokrit. Dogajalo se ni nič takega, kot namigujejo nekateri tuji mediji,« je ugotovitve komisije povzel Grims. Na srečanju v Dolu tudi ni bilo najbolj radikalnega ekstremista, o katerem so pisali v avstrijskem mediju, je opozoril Grims in dodal, da pa je tja prišel imam z Dunaja, ki ga je pripeljal sin.
Komisija, je nadaljeval, je govorili o razlogih, zakaj je bila informacija na tako bombastičen način objavljena v avstrijskih medijih prav v tem trenutku.
»Očitno avstrijska vlada išče izgovor tudi pred svojo javnostjo, da bi Slovenijo izrinila iz schengna, zapirala meje in izvedle vse druge ukrepe, ki tudi za avstrijske državljane na meji niso prav nič prijetni,« je dejal Grims in nadaljeval: »Nekdo je ocenil, da je pravi trenutek, potegnili so dogodek, ki je star leto in pol iz predala in o njem objavili več obširnih prispevkov, ki so bili v Sloveniji precej nekritično povzeti.«
»V dobrih 20 minutah smo se seznanili z delom naših agencij in služb,« je sejo za zaprtimi vrati opisal Matjaž Nemec (SD), ki pa je opozoril - drugače kot Grims -, da je razlog za bombastično pisanje avstrijskega liberalno usmerjenega časopisa Die Presse o nevarnostih morda v notranjepolitičnih spopadih v sosednji državi, ki je v predvolilnem obdobju. »Slovenija je še vedno varnejša država od sosednjih, tudi od Avstrije.« je Nemec povzel ocene obveščevalne službe in kriminalistov o salafistih.
O domnevnih poligonih za vojaško urjenje islamistov v Sloveniji je Grims povedal, da po zagotovilih Sove in kriminalistov o čem takem nikjer v Sloveniji ni sledu, nobenih informacij o tem ni tudi po dognanjih tujih obveščevalnih služb, s katerimi naše dobro sodelujejo.
V preteklosti so bile dileme, koga nadzorovati
O tem, koga morajo varnostni organi skrbno nadzorovati, so bile v preteklosti zelo odmevne politične polemike, še posebej, ker je obveščevalna služba (Sova) pred leti veliko energije posvetila nadzoru in prisluškovanju desnim radikalcem. Informacije o tem so ji takoj uhajale v medije, kar je bil najbrž eden od razlogov, da jim predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša posameznih dovoljenj za prisluškovanja ni bil več pripravljen podaljševati.
Na seji maja lani, ko je državni zbor zaupno potrjeval poročilo o delu nadzornikov za leto 2014 - v tem letu se je zgodil omenjeni piknik -, je predsednik komisije Branko Grims (SDS), med kritikami, da so obveščevalci zašli z ocenami o največjih območjih tveganja, opozoril na varnostna tveganja povezana z Islamsko državo v delih Sirije in Iraka: na možnost, da bodo z begunci v Evropo pošiljali svoje bojevnike in da se bodo, če se vojaško zlomijo, Evropsko unijo preplavili povratniki, vsak od njih pa predstavlja tveganje.
Na Bližnjem vzhodu se borijo številni muslimani iz nekdanje Jugoslavije, nekaj tudi iz Slovenije.
