»Slovenski demokratični sistem se je že povsem spridil«

Pogovor z vodjem nepovezanih poslancev Bojanom Dobovškom o večji slogi v vladni koaliciji in »njegovi« novi stranki.

Objavljeno
18. september 2016 19.40
Bojan Dobovšek - poslanec 15.septembra 2016 [Bojan Dobovšek,poslanci,DZ,Parlament]
Peter Jančič
Peter Jančič

Interpelacijo proti ministru Petru Gašperšiču so sprožili poslanci ZL in nepovezani poslanci. Vodja skupine nepovezanih Bojan Dobovšek pojasnjuje, kakšno je politično ozračje pred razpravo o usodi ministra, kako je s stranko, ki jo ustanavlja, in kaj pomenijo spremembe v SMC, iz katere je izstopil.

Vam bo jutri uspelo odstaviti ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča?

Interpelacijo podpiram zaradi številnih problemov na ministrstvu. Ne gre le za drugi tir, tudi za vprašanje družbe za upravljanje investicij, za Luko Koper ... Pa tudi za strateške dileme celotne infrastrukture, možnost vplivanja konkurentov iz Avstrije in Italije, sporne privatizacije. Opozarjamo predvsem na institut zasebno-javnega partnerstva, kjer je možnost korupcije zelo velika. Kaj bo z interpelacijo? Demokratični sistem, ki je bil vzpostavljen leta 1991, se je že povsem spridil: kako bo kdo glasoval, se ve že teden dni, čeprav se razprava o argumentih še začela ni.

To ni novost. V zadnjih 25 letih so koalicije vedno zavrnile opozicijska odstavljanja ministrov, razen dveh v času nestabilnih vlad Janeza Drnovška.

Obljubljeni so bili novi standardi, po vzoru starih demokracij. Mislim, da je po Evropi normalno, da so v strankah frakcije, različna mnenja in da poslanec lahko predstavi svoje mnenje in glasuje po svoji vesti. To pri nas določa ustava. Problem v Sloveniji je, da si je največja stranka podredila izvršno in zakonodajno oblast, saj vodi obe. Hkrati vodi še dve državotvorni ministrstvi: pravosodje in notranje zadeve. Takšna koncentracija moči je bila v preteklosti velikokrat problematizirana, v tem mandatu pa kljub mojim opozorilom začuda ne.

Poslanci boste potrjevali še novo ministrico za finance Matejo Vraničar Erman. Kaj pričakujete od nje?

Ne pričakujemo velikih reform in sprememb. Kandidatka ni iz vladne stranke in v tem smislu ni politik in ne bo imela podpore za reforme. Vlada promovira, da je Slovenija finančno stabilna, a je že avgusta prepovedala prevzemanje novih obveznosti proračunskim porabnikom. Brez politične podpore ne bo reform, ki bi jih vlada že morala izvesti. Prva davčna reforma je padla. Druga …

Tudi o drugi odločate v teh dneh ...

Tudi ta mini reforma nima podpore GZS in drugih partnerjev, s katerimi bi se vlada morala uskladiti. Pa se ni.

Ste prvi poslanec, ki je v tem mandatu izstopil iz svoje stranke, iz SMC. Bo iz Zavoda za dobro državo, ki ste ga ustanovili lani, nastala stranka?

Zavod je platforma za bodočo stranko. Končujemo program, delamo na lokalni ravni in pripravljamo skupino, ki bo vodila stranko. Državo hočemo upravljati v dobro ljudi, ne elit. Preprečiti želimo odtekanje denarja in zajeziti korupcijo. Osnovno idejo sem razvil na univerzi v Würzburgu, kjer sem proučeval korupcijo in pravno državo.

Se vam je ob Petru Jamnikarju pridružil še kak znan politik?

Zavod za zdaj povezuje ljudi in ideje. Vsakdo je dobrodošel, če želi pomagati, in skupina je vsak dan večja. Ko bo stranka nastala, bodo znana tudi imena.

V skupini nepovezanih poslancev, ki jo vodite, sta dva nekdanja poslanca SMC in dve poslanki iz zavezništva Alenke Bratušek. Je mogoča strankarska povezava z Alenko Bratušek?

Poslanska skupina je tehnično združenje poslancev, ki so ostali brez stranke ali so iz stranke izstopili. Omogoča jim strokovno pomoč, delo in glasovanje na odborih. Če se o kakem vprašanju uskladimo, delamo enotno, sicer pa tako, kot bi morali vsi. Vsakdo po svoji vesti.

Obstaja podobnost?

Pri določenih vprašanjih: pri odnosu do bančne luknje, težavah SDH, DUTB …

Pa bi lahko nastala skupna stranka?

Ne. Oni imajo svojo stranko, mi pa smo z Zavodom za dobro državo na dobri poti, da ustanovimo svojo.

V zboru sta še dva poslanca brez stranke, oba iz SDS. Bi se vam lahko pridružila?

Seveda je možnost, se bosta pa sama odločila, kam bosta šla.

Z ustanovitvijo nove stranke bi se mudilo, če bi bile pred državo predčasne volitve. Ali so?

Na morebitne predčasne volitve smo pripravljeni. Če bo še leto in pol časa, bomo še bolj pripravljeni.

Bojan Dobovšek. Foto: Jure Eržen

Kako kot nekdanji član SMC ocenjujete premik generalnega sekretarja SMC Erika Kopača v kabinet premiera za sekretarja za nacionalno varnost?

Funkcije generalnega sekretarja po javnomnenjskih raziskavah ni opravljal po pričakovanjih. Predvsem na lokalni ravni, kar je pokazal velik poraz na lokalnih volitvah. Kar zadeva nacionalno varnost, pa sem na naši strani na Facebooku opozoril, da v turbulentnih časih hibridnih groženj, migracij in terorizma obramboslovci praviloma niso prava izbira.

Za sekretarja so v SMC izvolili Jožeta Artnaka. Lahko doseže več?

Ne vem, koliko je sposoben vplivati na uspešnost stranke na lokalni ravni. To je stvar SMC.

Kako ocenjujete odstop generalnega sekretarja vlade Darka Krašovca?

To je klasično ravnanje premiera. Veliko funkcionarjev, ki so bili njegov izbor, na primer Andreja Očka na vrhu Sove, številne ministre in zdaj sekretarja Krašovca, so odnesle afere. Sam jih je izbral, ko je obljubljal, da bodo položaje zasedli ljudje, ki so si kariero že ustvarili, ki lahko pokažejo, kaj so delali, kako je z njihovim premoženjem. Zato je tudi odgovoren.

Stranke vladne koalicije so, se zdi, izboljšale odnose in ne nameravajo več razreševati lastnih ministrov, kot so Anjo Kopač Mrak. Bo to vzdržalo?

Že v primeru interpelacije proti ministrici za delo Kopač Mrakovi smo videli, da so koalicijski poslanci ugotavljali, da gre marsikaj narobe, a niso glasovali za interpelacijo. Nekateri so se vzdržali.

Poslanci Desusa so bili povsem enotno proti.

Da. Desus, ker je bila ministrica iz SD. Zdaj se podobno kaže, da se bodo posamezni poslanci vzdržali. Če se pri interpelaciji vzdržiš, je to enako, kot če ministra podpiraš. Primorski poslanci, ki napovedujejo, da se bodo vzdržali, s tem napovedujejo podporo ministru. Za odstavitev je potrebujejo 46 glasov. Vzdržan glas pomaga interpeliranemu. Čuti se velik pritisk vodij strank in poslanskih skupin, da bi bili poslanci glasovalni stroj, kar je skregano z demokratičnimi principi.

Druga možnost je nestabilnost.

Vladanje s strahom ima večkrat nasprotne učinke. Poslanci morajo potem v svoje volilne enote. Tam se na ulici srečajo z ljudmi, ki so pričakovali nekaj drugega.

V koaliciji je mogoče slišati, da je množica opozicijskih interpelacij že zloraba instituta. Ste šli predaleč?

Ta vlada poskuša vladati z ustvarjanjem javnega mnenja. Namesto da bi, denimo, na vladi zaposlovali strokovnjake za reševanje problemov, zaposlujejo strokovnjake za odnose z javnostjo, strokovnjake za krizno komuniciranje in podobno. Predsednik vlade Miro Cerar, je mogoče slišati, prav zdaj zaposluje dodatna piarovca. Ni pomembno, kaj se dogaja, pomembno je, kako je to predstavljeno. Kar zadeva interpelacije: so orodje opozicije, prav je, da opozicija opozarja, kaj je narobe. Ni problem število interpelacij. Problem so slabi ministri predvsem največje stranke. Na to sem opozoril že, ko sem izstopil iz stranke. To ni bilo obljubljeno volivcem.