Tiskane izdaje
Predsednik države Borut Pahor se bo jutri sestal z ustavnimi pravniki, da bi razjasnili dileme povezane z volilnimi roki. Glavno vprašanje je, ali je mogoče izpeljati predčasne volitve sredi šolskih in parlamentarnih počitnic in ali se lahko skrajša enomesečno obdobje, v katerem predsednik predlaga kandidata za mandatarja.
Pahor je danes ob robu obiska v Italiji zagotovil, da bo Slovenija zrelo, demokratično in uspešno prišla do volitev, kjer bo izvoljena nova vlada in dejal, da bo v skladu s svojimi pooblastili poskušal pomagati, da bo šla Slovenija kljub trenutnim političnim negotovostim po poti gospodarske rasti. Poudaril je, da so pomisleki o spreminjanju poti Slovenije glede odpiranja navzven in privatizacije, neutemeljeni.
Na posvet k Pahorju bodo jutri prišli Miro Cerar, Janez Čebulj, Franc Grad, Tone Jerovšek, Igor Kaučič, Rajko Pirnat, Ciril Ribičič, Andraž Teršek, Jurij Toplak in Saša Zagorc.
Zbrali smo njihova stališča.
Miro Cerar: »Gre za nespodobno licitacijo z ustavnimi roki in predvsem s tem, kako je treba izpeljati najpomembnejše volitve v državi. Treba je upoštevati, da imamo 25. maja volitve v Evropski parlament, 8. junija imamo referendum, temu naj bi sledile še rokohitrske volitve, ki po pomenu daleč presegajo kakršen koli referendum oziroma druge volitve, saj gre za interese naše države.«
Janez Čebulj: »Volitve bi načeloma lahko bile pred parlamentarnimi počitnicami, če bi se ves postopek odvil zelo hitro. V času dopustov volitev zagotovo ne bo, še posebno ne glede na zadnjo odločitev ustavnega sodišča glede izvedbe arhivskega referenduma.« Čebulj je včeraj izrazil tudi nasprotovanje predlogu SDS, da bi se parlament lahko razpustil sam. »Takšen predlog resda prispeval k nekaj več možnostim za predčasne volitve - te so po njegovem mnenju tudi najustreznejša rešitev trenutnega položaja -, a ima do konkretnega predloga kar precej zadržkov. Gre namreč za rešitev, ta je pisana na kožo sedanji situaciji, ki pa je izjemna. Mislim, da se bo težko spet ponovil položaj, ko se bo predsednik vlade iz takšnih ali drugačnih razlogov tako oklepal svoje funkcije.«
Franc Grad je prepričan, da bi bil morebitni politični dogovor med strankami o krajšanju tega roka protiustaven in protizakonit. »Rok je treba spoštovati do konca,« je dejal za Siol. Grad sicer dvomi, da bi se 81 od 90 poslancev s pisno izjavo odpovedalo pravici predlaganja mandatarja.
Tone Jerovšek, ki se zaradi obveznosti v tujini posveta v predsedniški palači ne bo mogel udeležiti, je za STA pojasnil, da lahko roki, povezani s predčasnimi volitvami, začnejo teči takoj, ko vsi, ki imajo to pravico, izjavijo, da ne bodo predlagali novega mandatarja. Predsednik republike je takšno odločitev že sporočil javnosti, pravici pa bi se morali odpovedati tudi poslanske skupine in 81 poslancev.
Igor Kaučič meni, da so določbe ustave in poslovnika državnega zbora jasne in nedvomne, in če bi jih odgovorni dosledno upoštevali, bi se lahko zgodilo, da bi bile volitve sredi avgusta. Če pa bi se izkazalo, da je mogoče vse postopke skrajšati na minimum, bi bilo mogoče voliti že na začetku julija.
Rajko Pirnat: » Ne predstavljam si, da bi si predsednik države upal skrajšati ustavne roke, tudi, če bi za to obstajal širši dogovor parlamentarnih strank.« Volitve bi bile po njegovem mnenju najprej izvedljive sredi julija ali v drugi polovici julija.
Ciril Ribičič: Menim, da bi volitve morale biti čim prej, vendar dvomim, da se bo to zgodilo, ker je treba o tem doseči visoko stopnjo soglasja, takšno kot, denimo, ob plebiscitu. Vidim veliko interesov, da ne bi bilo kmalu volitev, ker je tukaj veliko novih strank, ki še niso formirane, nekateri pa celo želijo spremeniti volilni sistem.«
Andraž Teršek: Predsednik države lahko parlament razpusti devetnajsti dan po odstopu predsednice vlade. Nikjer v ustavi ni zapisano, da se mora predsednik države posvetovati s poslanskimi skupinami trideset dni, če to lahko opravijo prej. Sporno bi pa lahko bilo skrajšati štirinajstdnevni rok, ki ga imajo poslanci, da predlagajo mandatarja ali, da se za mandatarja predlagajo sami. Ideje o spremembi ustave v tem trenutku, ko vlada nima polnih pooblastil, so absurdne.
Jurij Toplak pravi, da bi volitve lahko bile že sredi junija, če bi za malenkost spremenili ustavo. Tako, da bi uvedli institut samorazpustitve parlamenta. Dodal je, da je slovenski parlament v zgodovini že sprejemal spremembe ustave v nekaj dneh.
Saša Zagorc: Na eni strani, če predsednik republike ugotovi, da ni možnosti za novega kandidata, se mi zdi 30-dnevni rok zavlačevanje, poslanci pa bi po mojem mnenju morali izrabiti 14-dnevni rok, saj gre za drugačno situacijo, ker poslanci niso vezani na pravila.
