Kako dolgo velja odločitev referenduma?

Möderndorferjeva vložitev zakona o partnerski zvezi takoj po referendumu odmeva.

Thu, 11.02.2016, 15:48

Vladni poskus odprave neustavnosti

Vlada je danes predlagala spremembo zakona o dedovanju, tudi zato, kot so sporočili, »da bi odpravila neskladje z ustavo v zvezi z dedovanjem partnerjev v registrirani istospolni partnerski skupnosti in partnerjev v neregistrirani istospolnih partnerski skupnosti.« Da je zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti v neskladju z ustavo, so ustavni sodniki odločili že leta 2009 in državnemu zboru naložili, da mora zakon popraviti v pol leta. Spor sta sprožila Mitja Blažič in Viki Kern. Dokler poslanci tega ne storijo, pa so sodniki že leta 2009 začasno problem rešili tako, da so kar sami določili, da »za dedovanje med partnerjema registrirane istospolne partnerske skupnosti veljajo enaka pravila, kot veljajo za dedovanje med zakoncema po zakonu o dedovanju.«

Ljubljana - Ker bi popravki zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki bi jih državni zbor moral uzakoniti že pred skoraj dvema letoma, lahko padli, je odbor za notranjo politiko pred prvimi glasovanji danes prekinil razpravo.

Prekinitev, da bi se predstavniki strank lahko dodatno uskladili, je predlagala predsednica odbora Lilijana Kozlovič (SMC).

Novelo, ki bo obveljala le, če jo v odboru in pozneje še v državnem zboru potrdita dve tretjini poslancev, je vlada predlagala decembra lani.

Največ polemik je pred prekinitvijo sprožil predlog vlade, da bi iz zakona črtali člen, da leto po razglasitvi odločitve na referendumu državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Denimo odločitve na zadnjem referendumu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, kjer je bilo proti zakonu 74 okrajev, za pa le 14, kar prikazujemo grafično. Posebej so poudarjeni po trije okraji, ki so bili nadpovprečno za in proti:

 


Skoraj vsi za vezanost, a različno

Že dan po lanskem referendumu o zakonu o zakonski zvezi je takrat nepovezani poslanec Jani Möderndorfer predlagal novelo zakona o partnerski zvezi, je Jernej Vrtovec v imenu NSI pojasnil, zakaj vztrajajo, da je nujno v referendumskem zakonu ohraniti varovalko o vezanosti državnega zbora, in pojasnil, da NSI predlaga, da bi namesto leto dni po novem zapisali, da poslanci do konca mandata ne smejo sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z referendumsko odločitvijo volivcev.

Da vladi s črtanjem »vezanosti« ne bo uspelo, se je pokazalo, ko je še Branko Grims v imenu SDS povedal, da bi bilo črtanje »nepopisen škandal«, če pomeni, da z visokim petinskim kvorumom na referendumu zavrnjen zakon že naslednji dan večina v državnem zboru spet uzakonja.

SDS je z dopolnilom  predlagala ohranitev vezanosti na rezultat referenduma v zakonu za leto dni, povsem enako rešitev pa so že pred sejo predlagali tudi poslanci koalicijskih SMC, Desusa in SD.

Möderndorfer: Nisem ponudil zavrnjene rešitve

Möderndorfer, ki  je od nedavno član vladne SMC, je Vrtovcu ugovarjal, da njegov predlog lani ni bil vsebinsko enak zavrnjenemu zakonu na lanskem referendumu in da je že to, ker je bila iz ustave leta 2013 črtana vezanost parlamenta na rezultat referenduma, pomenilo, da tudi v referendumskem zakonu ta določba ne velja več.

Na posnetku je tiskovna konferenca ob vstopu nekdanjega šefa poslanske skušpine PS, pozneje Zaab, Janija Möderndorferja v SMC.

Ustavne določbe o referendumih je državni zbor spremenil maja 2013, referendmuski zakon, ki ga zdaj popravljajo, pa bi moral biti popravljen najpozneje maja 2014. Torej pred skoraj že dvema letoma.

Pravniki v parlamentu so v zadnjem mesecu opozorili, da bi bilo bolje, če bi vlada pripravila povsem nov referendumski zakon, ker je bil sedanji že štirikrat noveliran, ob tokratnih obsežnih spremembah pa bo že hudo nepregleden.

Kako ustaviti Radio Študent?

Med predlogi vlade bo polemike najbrž sprožil še, da bi v prihodnje Radiu Študent onemogočili blokiranje spremembe zakona o obrambi o vojski na mejah z zbiranjem podpisov za referendum. Vlada je predlagala, da bi referendumski zakon določil, da lahko pri zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, državni zbor takoj po koncu svoje procedure odloči, da referendum o tem ni dopusten, predsednik državnega zbora pa tak zakon pošlje v objavo v uradni list in takoj zavrže vse morebitne pobude za zbiranje podpisov za referendum.

S takšno pobudo je proceduro uveljavitve nagle spremembe zakona o obrambi lani za dober mesec dni ustavil Radio Študent. Novi omejitvi nasprotuje Združena levica, ki sicer združuje le šest poslancev.

Kdaj bo odbor za notranjo politiko nadaljeval razpravo in odločanje o zakonu o referendumu in ljudski iniciativi in ali bo državni zbor o spremembah odločal že na seji, ki se začne zadnji dan februarja, še ni znano.

Prijavi sovražni govor