Tiskane izdaje
Ljubljana - Arhivsko gradivo, ki vsebuje občutljive zdravstvene osebne podatke pacientov bo moralo biti državnemu arhivu predano 150 let po nastanku, javnosti pa bo trajno nedostopno, so poslanci strank vladne koalicije predlagali s popravkom arhivskega zakona, ki so ga v proceduro v državnem zboru vložili danes.
Iz SMC so sporočili, da koalicija s tem izvršuje sodbo ustavnega sodišča, ki je marca 2014 soglasno odločilo, da je zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih v neskladju z ustavo, ker med javna arhivska gradiva uvršča tudi gradiva zdravstvenih ustanov, ki vsebujejo osebne podatke o zdravljenju pacientov.
Državnemu zboru so sodniki naložili, da mora neustavnost odpraviti v letu dni. Rok, ko bi ureditev že morali popraviti, v državnem zboru zamujajo že krepko več kot leto dni.
Velikih težav zaradi tega sicer ni, ker je ustavno sodišče leta 2014 odločilo tudi, da se zakon v spornem delu in vsi prepisi, ki so bili izdani po neustavnih določbah zakona, ne uporabljajo.
Evidenca o psihiatričnih bolnikih ne sodi v arhiv
Spor je sprožila varuhinja človekovih pravic, ker je zakon določal, da morajo zdravstvene ustanove svojo dokumentacijo arhivu predati najpozneje po 30 letih in to tudi dokumente o zdravstvenem stanju, denimo o psihiatričnih zdravljenjih. Po oceni varuhinje dokumentacija o zdravljenju psihiatričnih bolnikov ne bi smela samodejno v arhiv.
Določbe zakona je sodišče zadržalo že maja 2012, da bi preprečilo škodljive posledice »tistim posameznikom (in njihovim družinskim članom), katerih podatki o psihiatričnem zdravljenju bi bili lahko vsebovani v odbranem zdravstvenem gradivu, ki bi bilo izročeno arhivu kot javno arhivsko gradivo«.
Sodišče je pritrdilo varuhinji, da je: »Zbirka podatkov, ki izvirajo iz psihiatričnega zdravljenja, ena od najbolj občutljivih zbirk zdravstvenih podatkov. Nanaša se na posebej ranljivo skupino pacientov. Glede na razširjeno družbeno stigmo, ki je povezana s posameznikovim duševnim zdravjem in obremenjujočim učinkom dednosti na tem področju, dostopnost podatkov o psihiatričnem zdravljenju zunaj postopkov zdravljenja sama zase ogroža osebno dostojanstvo pacientov, njihovih bližnjih in celo njihovih potomcev.«
Kako bo dostop le mogoč?
A ustavno sodišče je še širše ocenilo ureditev dostopa do arhivskih podatkov: za vse zdravstvene ustanove. Prepoved rabe arhivskega zakona, za katero so se odločili, se je nanašala na dokumentacijo vseh izvajalcev zdravstvene dejavnosti, tudi na zasebnike. Ustavno sodišče je takrat zapisalo, da bo v letu dni moral parlament: »Ob sprejetju posebne zakonske ureditve glede arhiviranja zdravstvene dokumentacije v zadostni meri poskrbeti za varstvo človekovih pravic pacientov in njihovih bližnjih, zlasti z vidika uresničevanja pravice do varstva osebnih podatkov ter varstva nedotakljivosti človekovega osebnega dostojanstva."
Do gradiva, ki javnosti po poslanskem predlogu ne bodo nikoli dostopna, bo dostop imel le pacient na katerega se gradivo nanaša, zakoniti dedič, če ima pravni interes, vendar le do gradiva, ki je potrebno za uveljavitev tega interesa, raziskovalci za namene znanstvenega raziskovanja in zgodovinopisja na medicinskem področju, drugi pa le s pisnim soglasjem pacienta, po pacientovi smrti pa na podlagi pisnega soglasja dedičev, če ni zakonitih dedičev pa na podlagi odločitve arhivske komisije in ob soglasju Komisije RS za medicinsko etiko.
Arhivsko gradivo, ki je že v arhivu (je bilo že prevzeto s strani zdravstvenih ustanov) bo po predlogu koalicije dostopno brez soglasij zgoraj naštetih, vendar v obliki, ki ne omogoča identifikacije osebe, na katero se nanaša.
Ker se procedura šele začenja, še ni mogoče oceniti, kdaj bi te novosti državni zbor lahko uzakonil.
