Kako študenti berejo predlog zakona o visokem šolstvu

Moti jih 40-odstotna omejitev plačljivega študija ter možnost  privatizacije visokega šolstva.

čet, 21.11.2013, 09:00

Ljubljana – Predlog zakona o visokem šolstvu, ki je še v javni razpravi, prinaša številne novosti. Tokrat predstavljamo nekaj ključnih, ki zadevajo študente. Jutri bomo dali besedo profesorjem, v soboto rektorjem, v ponedeljek pa strokovnjaku za edukacijske politike.

Predlog zakona po novem loči med polnim in delnim študijem. Prvi se po obveznostih ne razlikuje od sedanjega rednega, saj bo posameznik v enem letniku moral pridobiti šestdeset kreditnih točk, za dokončanje študija pa bo imel na voljo leto več, kot traja program.

Uvaja pa predlog zakona nova pravila za delni študij, približek današnjemu izrednemu študiju. Delni študenti bodo v letu dni lahko pridobili zgolj 36 kreditnih točk. Tako se ne bo več dogajalo, da bi delni oziroma izredni študenti za to, ker imajo manj predavanj in drugih obveznosti, prišli do diplome v istem času kot redni študenti.

Oba študija bosta lahko ali plačljiva ali brezplačna. Pomembna novost, ki jo prinaša predlog, je, da bo vsakdo ne glede na starost in zaposlitveni status imel možnost brezplačnega študija, a le eno v svojem življenju. Tako bodo lahko po novem brezplačno študirali tudi zaposleni. Hkrati to pomeni, da bodo polni nezaposleni študenti, če se bodo po prvem ali višjem letniku prepisali na drug program, dodatni čas študija plačali sami. Čas financiranja študijskega programa, v katerega bo po novem vpisan posameznik, se bo namreč skrajšal za število let že financiranega študija. Leto brezplačnega študija bodo izgubili tudi tisti, ki ne bodo na leto dobili niti šest kreditnih točk, s čimer, trdijo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, želijo omejiti fiktivne vpise.

Predlog še omejuje delež plačljivega študija. Meje do zdaj ni bilo, je pa ta v predlogu s 40 odstotki določena višje, kot je zdaj v povprečju vpisanih v izredni študij. Po podatkih statističnega urada jih je bilo leta 2011 malo več kot 20 odstotkov. Drži pa, kar povedo na ministrstvu, da je na posameznih zavodih to število veliko višje, njihov cilj pa je, da to omejijo. Ta člen je v prejšnjem tednu predvsem zaradi ne dovolj natančnega zapisa sprožal kar nekaj kritik. Uspeh srečanja predstavnikov ministrstva in članov društva Študentske Iskre prejšnji teden je dogovor, da bo omejitev vezana na število vpisanih študentov na posameznem programu, in ne na celotnem zavodu.

To je le nekaj točk, ki najbolj neposredno zadevajo večino študentov. Še ogromno jih je, ki se bodo dotaknile le nekaterih ali pa bo njihov vpliv viden posredno. Predvsem te izpostavljajo naši sogovorniki. Študenti so do predloga večinoma kritični, predvsem ker da dopušča možnost komercializacije in privatizacije visokega šolstva. Prvo s spodbujanjem zavodov, da pridobivajo donatorska sredstva, drugo z dopuščanjem ustanavljanja odcepljenih podjetij.

***

Mitja Urbanc, Študentska organizacija Slovenije

Podpiramo ureditev sistema financiranja, ki bo s triletnimi pogodbami prinesel večjo stabilnost zavodom. Zadovoljni smo s spremembami na področju zagotavljanja kakovosti visokega šolstva in z večjimi standardi pri ustanavljanju zavodov. Podpiramo uvajanje brezplačnega delnega študija z vidika ureditve anomalije izrednega študija, ta je nepravičen do tistih, ki zaradi objektivnih okoliščin ne morejo študirati v polni obremenitvi. Prizadevamo si, da se uredi še brezplačen vzporedni študij in študij diplomantov, praktično izobraževanje, dodatno leto na prvi in drugi stopnji ter druge pravice študentov. Opozarjamo na pozornost pri uvedbi plačljivih oblik študija, ki ne sme zmanjševati dostopnosti do šolstva, in poudarjamo, da je sedanje predvideno razmerje med brezplačnim in plačljivim študijem nesprejemljivo.

Mladen Zobec, društvo Študentska Iskra

Po novem zakonu bo visoko šolstvo usmerjeno v dobiček, medtem ko zmanjšuje njegovo dostopnost in kakovost. Tako uzakonja odcepljena podjetja, prek katerih se znanje, ustvarjeno na javni univerzi, privatizira. »Dopolnilni steber« financiranja podreja visokošolske zavode kratkoročnemu dobičku na trgu, kar ogroža kakovost znanja, do katerega ima večina prebivalstva dostop. Omogoča tudi zaračunavanje šolnin za študij na prvi in drugi stopnji. Če so »intence ministrstva« v resnici to, kar pravijo, bi moral zakon to eksplicitno prepovedati. Predlog zakona dodatno razmeji tedenske obremenitve delavcev, kar odpira vrata preobremenitvam, ki vzbujajo dvom o kakovosti javnega in vsem dostopnega študija. Študijsko dejavnost definira kot storitev na prostem trgu, kar je nedopustno.

Jure Aleksejev, študent mariborske univerze

Glavna problema z visokim šolstvom sta nezaposljivost diplomantov, kar kaže na prevelik obseg oziroma nizko kakovost izobraževanja, ter splošna zastarelost in neprimernost učnih programov in metod, kar povečuje obremenitev študentov v času študija in pospešuje pot mladih v prekariat. To ni presenečenje, saj univerza zaradi sicer pravične in dobre zahteve po brezplačnem študiju dobiva zajamčen dohodek in je tako brez finančne spodbude k izboljšanju svoje kakovosti, hkrati pa zaradi ustavnega določila o avtonomnosti univerz država ne sme posegati v postopke določanja števila vpisanih, v imenovanja (pogosto premalo sposobnih) visokošolskih učiteljev ali v njihove, pogosto zastarele, učne metode. Novi predlog zakona teh težav ne odpravlja in jih niti ne poskuša odpravljati in je tako brez večje koristi.

Mirko Ilić, predsednik študentskega sveta primorske univerze

Trenutno določen rok za javno razpravo predloga zakona je občutno prekratek, saj je podani predlog obsežen in pokriva celotno izvajanje visokošolskega izobraževanja. Podpiramo ohranitev brezplačnega študija in ukinitev izrednega študija, ki je doslej izredne študente postavljal na »stranski tir«. Skrbi nas neenakomerno razporejanje sredstev med univerzami in posledičen upad kakovosti študija. Ker je primorska univerza najmlajša, si želimo konstantnega razvoja znanstveno-raziskovalnega dela in ponujanja kakovostnega izobraževanja študentom, kar bi nam bilo z neustreznim financiranjem onemogočeno. Sodelujemo z drugimi študentskimi sveti univerz in študentskimi organizacijami, ker želimo dati skupne konstruktivne predloge, saj ni univerz brez študentov in ni študentov brez univerz.

Tibor Rutar, Delavsko-punkerska univerza

Predlog sicer spodbuja večjo zastopanost zaposlenih in nominalno celo ukinja izredni študij, a je kljub temu v temeljnih potezah močno regresiven. Osrednji steber zakona je namreč posredno in neposredno stopnjevanje procesa komercializacije visokega šolstva oziroma, evfemistično rečeno, širjenja družbe znanja, v kateri je izobraževanje razumljeno kot servis trga delovne sile in višanja produktivnosti gospodarstva. Zakon nagrajuje iskanje donatorjev, kakor da so izobraževalne institucije športne ekipe, ki se borijo za sponzorje; hkrati pa javnim institucijam izrecno omogoča, da študij izvajajo kot »dejavnost na prostem trgu«. Navsezadnje omenjene nominalne odprave izrednega študija de facto ne uveljavlja, saj uvaja plačljivi polni in delni študij, ki lahko obsega do 40 odstotkov vpisnih mest na študijskih programih.

Prijavi sovražni govor