Tiskane izdaje
Ljubljana – Čas vsesplošne krize ustvarja razmere, v katerih se v kulturo dialoga tihotapi žaljiv, vulgaren in tudi sicer neprimeren govor. Skrb vzbujajoč pojav dobiva vedno več razsežnosti. Zadnji med njimi je incident s protestniki v Mariboru.
Umazana igra poteka tudi na za javnost bolj subtilen način: mnogi, ki se s kritiko družbe izpostavljajo v javnosti, so deležni (anonimnih) žaljivk in groženj. Našli smo nekaj zanimivih, a za zdravje družbe alarmantnih primerov.
Zgodovinar Božo Repe je pogosto tarča kritik in napadov, v zadnjem času zlasti zaradi govora na proslavi v Dražgošah.
Prejel je »ljubkovalno pismo« z naslednjo vsebino: »Bodite realni, ste komunistično gobezdalo in zame kvazi zgodovinar. Prej hujskač. Z veseljem bi vam kot davkoplačevalec dal eno okrog ušes. Bodite zgodovinar, za to ste plačani. In to objektivni. Ne pa da hujskate za razdor države. Zame osebno defetist in zagovornik totalitarnega rdečega sistema.«
Isti pisec, na elektronskih naslovih podpisan kot Marko Draksler, je v istem tonu pisal tudi publicistu in psihologu Vladu Miheljaku in med drugim zapisal: »Ti komunistično blebetalo, ki tako braniš stari rdeči sistem, si zapomni, da brez poštenega dela ni jela /... / Vse Vam je dala partija in Jugoslavija.«
Sociolog Rudi Rizman je prav tako med prejemniki omenjenega: »Vas bi pa z veseljem rad videl, ste potrebni lustracije. Rdečkar v pravem pomenu besede, /.../ zagrizen komunist /.../. Zaslužite si klofuto«.
Tudi filozof Darko Štrajn je prejel že veliko »zmerjaške pošte« s podobno vsebino. Pravi, da ima sam še dva »oboževalca«, ki mu pošiljata žaljivo anonimno pošto v službo in domov. »Poučujejo me, da sem pokvarjen, podpiram boljševike in podobno. Ta pisma so največkrat priletela po kakem mojem vidnejšem medijskem pojavljanju,« nam je pojasnil Štrajn.
Elektronsko pošto zgodovinarja Jožeta Pirjevca pa so zlorabili oziroma je neznanec ustvaril elektronski naslov z njegovim imenom in priimkom, zaradi česar je Pirjevec že ovadil neznanega storilca, saj meni, da gre za kršitev njegove zasebnosti in profesionalne deontologije.
Crknjena podgana v paketu
Za vse omenjene velja, da so člani Odbora za pravično in solidarno družbo, torej tiste skupine, ki se je ob robu protestov izoblikovala kot eden izmed nosilcev programa družbenih (in mogoče tudi političnih) sprememb. Do protestnikov je vladajoča stranka že pokazala veliko netolerance z izjavami zlasti na twitterju, še posebej veliko razburjenja pa je povzročila s komentarjem protestov: »#vstaja ? Komunistična internacionala, retorika državljanske vojne, totalitarni simboli? Vstaja zombijev, ne pa vstaja naroda!!!«
Pogosta tarča napadov pa je v preteklosti bila poslanka in pozneje ministrica Majda Širca. Neka gospa ji je pred leti uprizorila grozljivko s crknjeno podgano. »Poslala mi je zelo lepo dekoriran darilni paket, v katerega je skrbno položila mrtvo (odmrznjeno) podgano,« nam je pojasnila Širca, ki še vedno prejema nepodpisano pošto z zelo neprimerno vsebino. »Vržem jo stran. In se sprašujem, koliko nakopičenega besa, potlačene jeze, zavisti, nezaupanja, nestrpnosti in netolerantnosti je v posamezniku, da se prazni na tak način. S tako prtljago res nikamor ne prideš. Kot človek in kot narod,« pravi Širca.
Vse to res ni nekaj novega. A če se v času krize tovrstna dejanja izmikajo kritiki in na ta način postajajo legitimna in če hkrati represivni organi sankcionirajo posameznike, sindikaliste in celo rektorja ljubljanske univerze zaradi organizacije protestov, znak za preplah ni daleč.
Srednjeveško inkvizicijsko
»Nad vsem tem smo lahko močno zaskrbljeni. Dogajanje tudi v tem oziru odseva skromno stanje duha in omike v slovenski družbi,« nam je dejal pravnik dr. Andraž Teršek. »Kadar zoper takšne, aktivno kritične posameznike z grožnjami, žaljivkami in celo s kaznovanjem nastopijo nosilci javnih funkcij, med njimi pa predvsem tisti z ministrstva za notranje zadeve, lahko takšno početje policijskega aparata države primerjamo s potezami političnega samodrštva, diktature, s popolno prevlado logike moči nad močjo logike in razuma. Ne nazadnje tudi s potezami fašizma,« je oster Teršek.
Meni, da so takšni primeri očiten poseg v svobodo izražanja, vesti in javnega delovanja ljudi. Pa tudi v kakšno drugo ustavno pravico. »Da je vse to dogajanje izrazito protiustavno, nedemokratično in nelegitimno, se zdi še najbolj mila ocena. To je srhljiva podoba policijske države in črne triade političnega narcisizma, makiavelizma in psihopatstva,« je dejal Teršek in še dodal: »S kakšno oblastjo in kakšnimi nosilci funkcij oblasti imamo opraviti, pokaže prav odnos, ki se vzpostavi do protestnikov in civilno neposlušnih ljudi. Ta odnos je mogoče razumeti kot samopredstavitev oblasti v duhovnem, intelektualnem in etičnem smislu. Pri nas se je vzpostavil srednjeveško inkvizicijski, do konca nazadnjaški in ustavno nevzdržen odnos.«
