Tiskane izdaje
Ljubljana – SD bo po nedeljskih volitvah finančno najbolj bolela glava, kažejo prve ocene stroškov in delnih povračil, ki jih iz proračuna dobijo organizatorji kampanj. Boljše bo to razmerje pri SDS, SLS in NSi, Desusu in Verjamem, ki bodo dobili povrnjen lep del stroškov.
Koliko so stranke porabile za kampanje, bo natančno znano šele čez približno pet mesecev. Toliko časa imajo organizatorji tudi po lani reformiranem zakonu, da zaprejo posebne račune in pripravijo poročila o kampanjah, ki jih mora pregledati računsko sodišče. Delna povračila stroškov iz državnega proračuna bodo dobili 30 dni po objavi revizij računskega sodišča. Povračilo ne sme preseči stroškov s kampanjo, ki jih je stranka imela.
Učinkovito: SDS in Šoltes
Zneskov, ki jih bodo stranke dobile, ni težko izračunati. Vsak glas volivca stranki, ki je dobila sedeže v evropskem parlamentu, je vreden 33 centov. Liste, ki jim ni uspelo dobiti mandata, jih je pa volilo vsaj dva odstotka volivcev, dobijo »tolažilnih« 17 centov za vsak glas.
V NSi so pred volitvami ocenjevali, da jih bo kampanja skupaj s SLS stala okoli 60.000 evrov. Po informacijah iz stranke bo vsota najbrž višja, ker sta imeli obe stranki v času pred volitvami še tabora. Po številu volivcev bo povrnjena kakšna tretjina načrtovane vsote. Podobnemu znesku, okoli 60.000 evrov, se bo najbrž približala tudi SD, ki je zadnje dni kampanje finančno nekoliko »stopila na gas«, smo izvedeli.
Zaradi ne najboljšega rezultata lahko računajo na le deset tisočakov povrnitve. So pa zadnja od strank, ki jim je še uspelo ujeti sedež v evropskem parlamentu in s tem višje povračilo. Pol manj je nameravala za kampanjo porabiti SDS, ki ji bo zaradi trikrat boljšega rezultata od SD povrnjena večina stroškov celo, če so načrte precej presegli. Podobno velja za Verjamem Igorja Šoltesa, ker je s skromnejšo kampanjo, ki po Šoltesovi včerajšnji oceni ni presegla 20.000 evrov, prehitela SD. Pa tudi Desus, ki je za kampanjo z Ivom Vajglom načrtoval do 25.000 evrov stroškov.
Glasovi, ki so šli v nič
Kar 4,2 odstotka glasujočih je na evropskih volitvah oddalo prazne glasovnice ali takšne, iz katerih ni bilo mogoče razbrati, kateri listi je bil namenjen glas. Na parlamentarnih volitvah bi tak odstotek zadoščal za vstop v državni zbor.
Število neveljavnih glasovnic, 17.415, se bo zanesljivo še povečalo, ko bodo v prihodnjem tednu prišteti še glasovi po pošti iz tujine. Že dosedanji podatki pa kažejo skrb zbujajočo rast: za pol odstotka več neveljavnih glasovnic kot pred petimi leti. Na prvih evropskih volitvah pred desetletjem jih je bilo sicer še več: 5,62 odstotka. Na dveh zadnjih parlamentarnih volitvah je bil delež neveljavnih glasovnic krepko nižji: okoli 1,7 odstotka. Ti glasovi so za kandidate, finančno pa tudi za stranke, izgubljeni.
