Kazenski senat ustavnega sodišča jutri o zadevi Patria

Ustavno sodišče ni sprejelo še nobene odločitve v zvezi z Janševo pritožbo, nam je potrdil generalni sekretar sodišča.

Objavljeno
02. december 2014 10.48
Pregled leta (ni za arhiv)
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika

Ljubljana - Generalni sekretar ustavnega sodišča dr. Sebastian Nerad nam je potrdil, da ustavni sodniki na ponedeljkovi seji niso sprejeli še nobene odločitve v zvezi z ustavno pritožbo, ki jo je v zadevi Patria vložil Janez Janša. Pojasnil nam je, da ima predvidoma to točko na dnevnem redu jutri kazenski senat in da ni pričakovati, da bi bila v četrtek že uvrščena na sejo ustavnega sodišča.

Kazenski senat sicer sestavljajo dr. Jadranka Sovdat, predsednica senata, in člana dr. Ernest Petrič in dr. Mitja Deisinger. V primeru izločitve ali odsotnosti katerega od sodnic ali sodnikov, je članica senata Jasna Pogačar.

Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sodbo vrhovnega sodišča v zadevi Patria, s katero je to sodišče zavrnilo zahteve za varstvo zakonitosti vseh treh obsojenih v zadevi Patria, zelo hitro uvrstilo na dnevni red, saj je Janšev zagovornik Franci Matoz pritožbo vložil pretekli četrtek.

Takrat je pojasnil, da v ustavni pritožbi ustavnemu sodišču predlagajo, naj zadrži izvršitev sodbe. Če bi ustavno sodišče predlogu ugodilo, bi to pomenilo, da lahko Janša nemudoma odide s prestajanja dveletne zaporne kazni.
Kot je pojasnil Matoz, izdajo začasne odredbe sicer pričakujejo do novega leta, hkrati pa pričakujejo tudi hitro odločanje o pritožbi.

V 56 strani dolgi pritožbi je Janševa obramba ustavnim sodnikom predlagala, naj zadevo obravnavajo absolutno prednostno, saj je sodba tudi podlaga za prenehanje poslanskega mandata. Matoz pričakuje, da bo ustavno sodišče »zaradi več kot očitnih kršitev« pritožbi ugodilo in dosedanje sodbe razveljavilo. Matoz je namreč prepričan, da sodbe v zadevi Patria ne vsebujejo niti najmanjšega standarda za obsodbo, temveč le arbitrarno nizanje indicev.

Janšev zagovornik dosedanjim odločitvam sodišč očita več kršitev ustave, od kršitve enakega varstva pravic, pravice do sodnega varstva, domneve nedolžnosti, načela zakonitosti v kazenskem postopku do načela pravnega jamstva oziroma pravice do obrambe.

Ugoditev Janševi pritožbi - to pomeni, da bi ustavni sodniki v dosedanjih postopkih prepoznali kršitve temeljnih človekovih pravic - bi pomenila, da je ukvarjanje ustavnega sodišča z ustavno pritožbo, ki jo je Janša vložil tudi zaradi odločitve državnega zbora o prenehanju njegovega poslanskega mandata, postalo brezpredmetno in da se Janša s polnim mandatom vrača v poslanske klopi. Za zdaj je ustavno sodišče sicer predsedniku SDS začasno vrnilo mandat, dokler ne bo vsebinsko odločilo o vloženi ustavni pritožbi glede njegovega poslanskega mandata.