Tiskane izdaje
Ljubljana − Ker sklep mandatno-volilne komisije ni imel nobenih učinkov, so ustavni sodniki zavrgli pobudo Jožeta Tanka (SDS) in 21 poslancev, da bi preverili ustavnost odločitve mandatno-volilne komisije, ki jo vodi Mitja Horvat (SMC).
Večina v parlamentarni komisiji se je v začetku aprila namreč odločila, da ji mora pri preverjanju premoženjskega stanja članov senata KPK pomagati kar strokovna služba KPK. KPK je v preteklosti vodil pravosodni minister Goran Klemenčič, marca 2014 pa je predsednik republike Borut Pahor na ta položaj imenoval Borisa Štefaneca.
Brezvezna odločitev brez učinkov
Sklepa mandatno-volilne komisije ustavno sodišče ni presojalo, ker je ugotovilo, da je šlo za interni akt, ki ni imel učinkov. Strokovna služba KPK je izvedbo naloge, da bi za parlament zbirala in obdelovala podatke o premoženju svojih šefov, že konec aprila zavrnila s pojasnilom, da si parlamentarna komisija narobe razlaga zakon. Z notranjimi akti državnega zbora, ki navzven nimajo učinkov, pa se ustavno sodišče ne ukvarja, so pojasnili sodniki.
Le nasprotovanje ureditvi je premalo
Ustavno sodišče je zavrglo tudi presojo člena zakona o poslancih, ki določa, da lahko parlament na več kot pol leta obsojenemu predstavniku ljudstva dovoli nadaljnje opravljanje funkcije. V zgodovini države se še nikoli ni zgodilo, da bi parlament to možnost uporabil. Pobudo za presojo ustavnosti, ki jo je vložila Neva Miklavčič Predan, so sodniki zavrgli, ker pobudnica ni dokazala, da bi za spor imela pravni interes. Zgolj splošno zavzemanje za drugačno pravno ureditev je premalo, so opozorili sodniki.
Obe odločitvi so ustavni sodniki sprejeli soglasno.
