Kdo bo sodni ambasador na evropskem sodišču?

Ljubljana – Odvetnik dr. Marko Bošnjak, vrhovni sodnik dr. Miodrag Đorđević in raziskovalec na Britanskem inštitutu za mednarodno in primerjalno pravo dr. Andraž Zidar so tisti trije kandidati, ki jim tako sodni svet kot vlada dajeta prednost pri izbiri za sodnika ESČP.

Vlada je poudarila, da je slovenski nacionalni sodnik oziroma sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v simboličnem pomenu tudi »sodni ambasador, ki Republiko Slovenijo predstavlja v 47-članskem sodnem zboru ESČP«.

Zato morajo imeti kandidati, ki se potegujejo za ta položaj, visok moralni ugled, v širši strokovni javnosti tako doma kot v tujini morajo biti poznani kot vrhunski pravni strokovnjaki, ki so opravljali številne funkcije tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Za njih mora biti država, ki jih predlaga, prepričana, da bodo svojo državo pri opravljanju funkcije sodnika ESČP »zastopali z zahtevano stopnjo strokovne in osebne integritete«.

Zadrege

Koliko bo predsednik republike Borut Pahor, ki ima zadnjo besedo pri tem, koga bo predlagal državnemu zboru v izvolitev za sodnika, ki bo na tem mestu oktobra zamenjal dr. Boštjana M. Zupančiča, sledil neobvezujočemu mnenju sodnega sveta in vlade, ni mogoče napovedati. Ko je bil lani objavljen prvi razpis, se je avgusta 2014 odločil, da ga je treba ponoviti, ker da »po proučitvi vseh prispelih kandidatur in okoliščin« ne more pripraviti liste najmanj treh kandidatov, o katerih bi glasoval državni zbor. In zdelo se mu je primerno, da se celoten postopek, ker smo bili pred parlamentarnimi volitvami, opravi po izvolitvi nove vlade. Volitve so mimo, vendar ni nujno, da se bo v drugem poskusu izteklo vse tako, kot je treba. Naj bi bilo nekaj pomislekov glede postopka, ki so ga vodili na pravosodnem ministrstvu, ki je skrbnik razpisa, predvsem pa je pred Pahorjem še ena dilema.

Sodni svet in vlada sta dala prednost trem kandidatom, po priporočilu Sveta Evrope mora biti med kandidati, pri katerih ima zadnjo besedo parlamentarna skupščina Sveta Evrope, ena ženska. Na tokratni razpis se je prijavila zgolj ena kandidatka, in sicer Ana Vilfan Vospernik, ki kot pravna sodelavka že službuje na ESČP, za mesto sodnice ESČP pa se je potegovala že lani.

Premalo ženskih kandidatk

Iz urada predsednika države so nam včeraj sporočili, da se bo Pahor kmalu odločil, kako bo postopal naprej. Kandidati za sodnike morajo v državnem zboru dobiti 46 glasov podpore (glasovanje je tajno), posvetovanja s poslanskimi skupinami bodo pokazala, kateri od kandidatov – razpisne pogoje je od 12 kandidatov izpolnjevalo 11 – bi lahko dobili dovolj glasov. Po nekaterih informacijah pa bi lahko razpis ponovili tudi v tretje, zato da bi h kandidaturi pritegnili še kakšno žensko.

Ni izpolnjeval pogojev

Tisti, ki ni izpolnjeval pogojev za kandidaturo za sodnika ESČP, je bil ddr. Klemen Jaklič s harvardske univerze. Zaradi neizpolnjevanja alternativnih pogojev za kandidaturo – 40 let starosti in opravljen pravniški državni izpit – je sprožil upravni spor, vendar je upravno sodišče njegovo tožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno.

Je pa Jaklič na ustavno sodišče vložil tudi presojo ustavnosti zakona o predlaganju kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč iz naše države.