Kdo in kako bi upravljal državno premoženje

Möderndorfer ocenjuje, da je AUKN postala poštar, ki nosi prazne kuverte ministrom, da napišejo tisto, kar si želijo.

Objavljeno
11. junij 2012 22.46
LJUBLJANA SLOVENIJA 11.5.2012 ZAČETEK REDNE SEJE DZ NA KATERI JE NA POSLANSKA VPRAŠANJA ODGOVARJAL JANEZ JANŠA. FOTO: JOŽE SUHADOLNIK
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika

Ljubljana – »Ne zanima me, kakšne barve je kdo, ki ga imenujemo. Zanima me, ali je sposoben. Vsaka vlada ima na koncu obračun in ta pokaže, ali je bila uspešna,« je premier Janez Janša v parlamentu ugovarjal očitkom o političnem kadrovanju.

Premier je z napovedjo, da bo vlada za izhod iz krize ukrepala, tudi kadrovsko, in da za to »prevzema vso odgovornost«, odgovarjal na vprašanje vodje poslanskega kluba PS Janija Möderndorferja, kako bo uresničil koalicijsko zavezo o kadrovanju po sposobnostih. Möderndorfer je ocenil, da je agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) že postala poštar, ki nosi prazne kuverte ministrom, da napišejo tisto, kar si želijo, s čemer so široko odprta vrata politiki, da odloča o gospodarstvu. Po Möderndorferjevi oceni »smo to že videli v letih od 2004 do 2008«.

Janša mu je odgovoril, da so bila številna imenovanja v času njegove prve vlade v redu, vsa pa ne. A takrat se je država v svoji zgodovini tudi razvijala najhitreje in je imela najboljše makroekonomske kazalce. O Auknu pa je spomnil, da je bila pred volitvami tudi PS za njegovo ukinitev. Ustanovitev takšne agencije v slovenskih razmerah predvsem pomeni, da se lobijem, ki so prej morali delovati posredno, na široko odprejo vrata v državne družbe, je ocenil premier in o kadrovanjih povzel, da je bilo v prvih treh mesecih 312 imenovanj in 150 razrešitev, v istem obdobju prejšnje vlade pa 730 imenovanj in 155 razrešitev.

Aukn je v letu dni potrojila čisti dobiček iz državnih naložb, je opozoril Janko Veber (SD) in povzel, da so jo ustanovili, da bi kapitalske naložbe upravljali v korist države in ljudi in preprečili poceni »pridobitev državnega premoženja v zasebno last«. Premiera je vprašal, kako bo preprečil to drugo smer in opozoril, da je OECD prve ukrepe vlade že ocenila kot »povsem zgrešene«, ker omogočajo politiki neposredno vmešavanje v upravljanje kapitalskih naložb države. Janša mu je odgovoril, da je država dosegla 91 odstotkov razvitosti EU, ko je SD leta prevzela vlado, ob predaji je ostalo le 84 odstotkov, kar kaže, da s Kasi in Aukni ni bilo vse tako v redu, za potrojene dobičke pa da prvič sliši. Vlada bo združila vse upravljavce državnega premoženja in njihove aparate, za katere gre na različnih koncih veliko denarja, je napovedal Janša, ki dvomi, da bo OECD temu nasprotovala.

Veber pa je ugovarjal, da bi bilo pošteno, če bi premier povzel tudi, da je SD oblast prevzela, ko se je začela gospodarska kriza, gospodarstvo in banke pa so bili zadolžene čez glavo, česar ni bilo mogoče rešiti čez noč. Posvaril je pred nadaljevanjem politike nerazumnega najemanja posojil, Janšo pa vprašal, kako bo preprečil prodajo NLB kakšni belgijski banki, ki bo s tem za nizko vsoto postala tudi lastnik večine pri NLB zadolženih slovenskih podjetij. »Po eni strani nas obtožujete, da so banke dajale slabe kredite, po drugi pa govorite, da vlada ne sme imeti ničesar z bankami,« mu je dogovoril Janša in dodal, da je dilema, »ali želimo upravljavca države, ki ima pristojnosti in je tudi odgovoren, ali nekoga, ki je samo odgovoren, upravljali bi pa še naprej vi.« O bančništvu pa, da pričakuje, da »bomo prešli od razprave o tem, kdo bo banko prodal, na razpravo o tem, kako zagotoviti normalno delovanje bančnega sistema, ker sicer kmalu dileme ne bo več, ker ne bo česa prodati.«