Kdo je Uroš Čufer

Doktorju ekonomije Čuferju v strokovnih krogih priznavajo, da je »človek, ki ve, kaj je treba narediti.«

Objavljeno
15. marec 2013 18.32
Posodobljeno
15. marec 2013 20.00
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
Kandidat za ministra za finance Uroš Čufer po besedah mandatarke Alenke Bratušek ni bil njena prva izbira – »hotela je žensko« –, bo pa, če bo potrjen, zagotovo najbolj potreboval njeno podporo. Od Bratuškove, nekdanje direktorice za proračun na MF, lahko pričakuje nasvete zlasti pri rebalansu državnega proračuna, ki je zdaj ena prvih nalog nove vladne garniture. Državna blagajna je prazna, spet prihaja čas trepetanja pred prodajo obveznic.

Doktorju ekonomije Čuferju v strokovnih krogih priznavajo, da je »človek, ki ve, kaj je treba narediti«, zelo izobražen in razgledan, tehnokrat in ima širok strateški pregled. Znanci ga opisujejo kot pridnega, pametnega, mirnega, dosegljivega in nič vzvišenega človeka, ki pa zna biti tudi trmast. Po drugi strani je politično brez kakršnih koli izkušenj. Tako politično neizkušenega ministra za finance še nismo nikoli imeli. Slišati je tako ocene, da je »preveč liberalen za Pozitivno Slovenijo«, kot tudi ugibanja, ali mu je pri kandidaturi pomagal sorodnik, ekonomist in podpornik PS Jože Mencinger.

S seboj seveda nosi prtljago službovanja v NLB, kjer je sicer pristal bolj po naključju, saj je ambiciozno načrtoval kariero v Banki Slovenije. Začel je v času, ko je BS vodil France Arhar, in leta 1999 je z 29 leti postal direktor njenega analitsko-raziskovalnega centra. Leta 2003 je bil resno v igri za člana sveta Banke Slovenije – ko je bil guverner Mitja Gaspari –, a je tedanji predsednik države Drnovšek na to mesto raje predlagal enako zelo ambicioznega mladega ekonomista Boštjana Jazbeca, bodočega guvernerja Banke Slovenije.

Čufer se je zato preselil v NLB, kjer je prevzel vodenje centra za finančno upravljanje, kar pomeni, da je kot glavni finančnik skrbel za bilance in kontroling. V zadnjih letih je v NLB skrbel tudi za tako imenovani »fitnes« program za krčenje stroškov in tu je precej komuniciral s sindikatom banke – izkušnja bi mu prišla prav na ministrskem položaju. Bilance in poslovanje banke je predstavljal tudi članom nadzornega sveta in upravi. Nazadnje se je ukvarjal z načrtom prestrukturiranja banke za evropsko komisijo. In kar je ključno: vsaj po naših podatkih v banki ni bil zadolžen za komercialne posle in ni bil v odborih za podeljevanje posojil, ki so zdaj slaba. Da ni kriv za podeljena slaba posojila, je mandatarki že pojasnil, pričakovali bi, da bi s svojo vlogo v NLB kmalu seznanil še javnost.

Če bo potrjen za ministra, bo moral najprej zbrati pravo ekipo. Izbira državnih sekretarjev bo pomembno znamenje, koliko suverenosti mu dopušča stranka, kdo politično stoji za njim in kaj lahko od njega pričakujemo. Nato pa bo moral skupaj z dolgoletnim znancem, bodočim guvernerjem Jazbecem (sta vrstnika, letnik 1970) poskrbeti za boljše vibracije in sodelovanje med ministrstvom za finance in Banko Slovenije.

Navezo Čufer-Jazbec čaka ključna naloga tega leta: sanacija bank in očiščenje finančnih dubioz v NLB, ki jih Čufer morda pozna najbolje v državi. V ozdravljenje shiranih bank in državnih financ ter bitke z lobiji bo moral vložiti vsaj tako ekstremne napore kot tedaj, ko se znoji v svojem priljubljenem triatlonu, ekstremni kombinaciji plavanja, kolesarjenja in teka.