Tiskane izdaje
Ljubljana – Pred slabim mesecem imenovani direktor osrednje obveščevalno varnostne agencije Andrej Oček ne vodi več Sove. Oček, ki je bil na Sovi do nepričakovanega imenovanja na direktorsko mesto zgolj sledilec oziroma analitik, je premieru Miru Cerarju že v petek poslal odstopno izjavo.
Za odstop se je Andrej Oček odločil zaradi »zunanjih pritiskov, ki so se začeli z njegovim imenovanjem in so oteževali izvajanje temeljnih nalog varovanja nacionalnih interesov oziroma zagotavljanja nacionalne varnosti ter zaradi zaščite agencije in njenih zaposlenih«.
Kaj je odneslo Očka
Na dejstvo, da petinštiridesetletni Andej Oček ni primerni kandidat za vodenje osrednje obveščevalno-varnostne agencije v državi, smo v Delu opozorili tik po njegovem imenovanju. Viri iz Sove so nas namreč opozorili, da Oček ne izpolnjuje pogojev za omenjeno delovno mesto. Andrej Rupnik, ki je agencijo vodil med letoma 2007 in 2010, pa je Očku izrekel celo opomin pred izključitvijo.
Ne glede na to je Oček, sicer prijatelj Mira Cerarja, zasedel vrh Sove, četudi je v agenciji delal zgolj kot sledilec v Kopru, kjer je napredoval v analitika, in se čez čas v isti vlogi službeno preselil v Ljubljano. Bolj zapletenih, predvsem pa vodilnih funkcij kljub nekaj čez ducat let dolgem angažmaju na Sovi Oček ni zasedel.
Kot analitik ima po besedah naših virov dve oceni negativni in eno zadovoljivo. Poleg tega pa je Oček po bolonjskem sistemu diplomiral leta 2009, čez tri leta (2012) magistriral in si šele tedaj pridobil za direktorja Sove ustrezno izobrazbo. Vendar: uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih jasno govori, da je za direktorja Sove potrebnih sedem let sedme stopnje izobrazbe. A vlada tolmači, da ta uredba za direktorja Sove ne velja, saj da zakon o Sovi v 4. a členu predpostavlja, da se za postopek izbire direktorja agencije ne uporabljajo določbe zakona o javnih uslužbencih in da je imenovanje direktorja v domeni predsednika vlade.
Pravnik Rajko Pirnat je za Dnevnik pred časom pojasnil, da si vlada tovrstno izjemo bržkone tolmači preveč široko, vladi pa svetoval, naj si to zakonsko izjemo »razlaga restriktivno in po pravnem načelu 'Exceptiones non sunt extendae' oziroma tako, da 'izjem ni mogoče razlagati razširjeno'«. Cerar pa je glede teh dilem za Sobotno prilogo Dela dejal, da kadrovske menjave na vladi delajo »intenzivno, vendar hkrati odgovorno in preudarno, dolgoročno«. A zatem je na mizo dobil še poslanska vprašanja v zvezi z Očkovimi kompetencami – predvsem iz opozicijske SDS – in nato Očka pozval, naj odstopi.
Koga bo premier imenoval na mesto direktorja Sove, se še ne ve. Po tem, ko je zaradi sorodstvenih povezav z nesojenim ministrom za notranje zadeve Bojanom Dobovškom z vrha Sove mora oditi sicer ugleden agent Stane Štemberger, na njegovo mesto pa je bil imenovan Oček, Cerar zagotovo nima lahke naloge.
Iz vladnih krogov smo izvedeli, da naj bi premier že razpolagal z vsaj dvema imenoma: prvi je državni sekretar na obrambnem ministrstvu iz časa vlade Alenke Bratušek Zoran Klemenčič (trenutno je zaposlen v inšpektoratu za obrambo na obrambnem ministrstvu), drugi pa Boštjan Šefic, zdajšnji državni sekretar na notranjem ministrstvu.
