Tiskane izdaje
Na evropski, državni in lokalni ravni je danes več žensk, kot jih je bilo sploh kdaj prej na izvoljenih funkcijah v Sloveniji. Vendar se ženske pri vstopu v politiko še vedno spoprijemajo z vrsto stereotipov in sistemskih ovir.
Na čelu slovenskih občin je 16 županj, v občinskih svetih sedi 32 odstotkov svetnic. Največji delež jih je na Vranskem – 55 odstotkov. A v sedmih občinah so svetniki izključno moški, v devetnajstih med njimi sedi samo po ena ženska. V Veržeju pa, na primer, ni bilo niti ene kandidatke na listah. Ovire za uveljavitev žensk v politiki so po eni strani sistemske, po drugi pa tudi miselnost okolja in potencialne kandidatke. Večji vključenosti žensk v politiki je namenjen projekt OPENN – Osvojiti politično enakost z novimi imeni, ki ga vodi Vlasta Jalušič iz Mirovnega inštituta, financirata pa program Norveškega finančnega mehanizma in Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
»Raziskave kažejo, da je še vedno veliko predsodkov in stereotipov. Politika je pri nas še vedno moško polje. Velja za grobo, umazano in ne gre skupaj s predstavo o ženski. Če se ženska odloči za politiko, se postavlja vprašanje, kdo se bo ukvarjal z otroki in skrbel zanje,« je izsledke predstavila Milica Antić Gaber s filozofske fakultete. Skrb za otroke je resen problem. Če ženska vstopa v politično polje, odgovornost za domače življenje ostaja na njenih plečih.
Težki prehodi
»Drugi pogost predsodek je, da je z žensko, ki vstopa v politiko, nekaj narobe. Ljudem se zdi, da je tja bodisi prišla na »čuden način«, bodisi je podaljšek partnerja, bodisi je v funkciji nekoga. Podatki pa kažejo ravno nasprotno − ženske vstopajo v politiko z zelo natančnimi cilji, moški pa z bolj ideološkimi in splošnimi,« je opisala Milica Antić Gaber.
Moški gradijo politično kariero praviloma načrtno, od študentskih let, in se zanjo pripravljajo, ženske pa najprej gradijo profesionalno kariero in vlagajo v svoj kulturni kapital ter šele potem – če jih povabijo – razmišljajo, ali bi šle v politiko. »Prehajanje žensk iz kariere v politiko in nazaj je posebno problematično, spopadajo se z velikimi težavami. Dobro morajo premisliti, kaj bodo izgubile. Hočejo 'zavarovati', kar so dosegle v karieri. Resneje razmišljajo tiste, ki od delodajalcev dobijo zagotovilo, da se lahko vrnejo na delovno mesto po poteku mandata,« je dejala sogovornica. Mnoge odbija tudi to, da bo lahko njihovo zasebno življenje izpostavljeno javnosti. Kar nekajkrat v zadnjih letih je bil vtis, da so mediji političarke obravnavali bistveno bolj neusmiljeno kot njihove moške kolege.
Ena od značilnosti žensk pa je tudi, da se po enem mandatu bistveno težje odločijo za ponovno kandidaturo, kar opažajo tako pri nas kot tudi, denimo, na Norveškem. »Ženske vstopajo s ciljem, na primer, izboljšati predšolsko vzgojo v določenem kraju. Ko to dosežejo, ne vidijo več smisla nadaljevati v politiki. Moški pa imajo ponavadi več dolgoročnih strateških usmeritev,« je opisala Jasmina Vidmar iz Skupnosti občin Slovenije, kjer si želijo vzpostaviti podporno mrežo za županje in svetnice. Zlasti tiste, ki so bile izvoljene na različnih listah in nimajo zaledja političnih strank, so pogosto prepuščene same sebi.
Ni dovolj čepeti in čakati
Več analiz na temo participacije, zlasti v lokalnih skupnostih, so naredili tudi pri Ženskem lobiju Slovenije. »Ženske ne znamo lobirati in ne znamo uporabljati možnosti, ki so nam dane. To se je večkrat pokazalo pri uporabi preferenčnega glasu v občinah s proporcionalnim volilnim sistemom,« je kritična Matka Roksandič iz Ženskega lobija. »Ženske imamo težave pri lobiranju. Ne moreš si samo prizadevati za lastno strokovnost ter čepeti in čakati, da te odkrijejo. Zgoditi se mora preobrat. Pomembna je aktivacija. Nič ni dano samo od sebe,« je prepričana Roksandičeva. Tudi samo uporaba socialnih omrežij ni dovolj, ampak je treba uporabiti tudi stare metode in iti med ljudi, zlasti v manjših skupnostih.
Opozarja na stereotipe na vseh ravneh, tudi denimo pri navodilih, kako sestaviti kandidatne liste na spletni strani ministrstva za notranje zadeve: »V vseh vzorcih je na prvem mestu vedno napisano moško ime. In tudi v resnici so v več kot 80 odstotkih kandidatnih list moški na vrhu seznama.«
Spodbuda kandidatkam
»Z različnimi dejavnostmi poskušamo spodbuditi proces, v katerem bi dosegli večji delež žensk na političnih funkcijah. Namen je med drugim tudi, da bi se javnost zavedala prednosti tega, da je več žensk v politiki, in spodbuditi zavest, da je treba sprejeti dodatne ukrepe za krepitev vloge žensk v politiki. Hočemo doseči tudi medsebojno povezovanje in podporo žensk, ki so že v politiki, zlasti na lokalni ravni,« je pojasnila Vlasta Jalušič.
Naslovnik projekta OPENN – Osvojiti politično enakost z novimi imeni so ženske, ki jih zanima vstop v politiko ali so že v njej, a imajo pri tem težave. Prav tako »strankarski vratarji« (gate keeperji), ki odločajo, na katera mesta na listah bodo uvrstili kandidatke, v katere okraje, kako se bodo vodile kampanje, katere bodo finančno bolj podprli in podobno, kar bistveno vpliva na izvoljivost žensk, ter seveda javnost.
