Tiskane izdaje
Ljubljana − Po razpadu vlade se je danes prvič pokazalo, da ta tudi v parlamentu pri glasovanjih nima več večine. Gladko je padla večina vsebine novele zakona o izvrševanju proračuna s potrditvijo treh predlogov opozicijske SDS za črtanje celotnih členov.
Za črtanje novosti pri črpanju evropskih sredstev je glasovalo 38 poslancev, proti 24. Za črtanje dovoljenja vladi, da lahko dovoli več zadolževanj državnih podjetij, predvsem za dodatne sanacije bank, je bilo 31 poslancev, proti 21. Najbolj odločen je bil razplet pri predlogu, da bi vlada in občine lahko javnim zavodom zaplenile presežke iz prejšnjih let ali pa bi jim zanje znižali proračunsko financiranje. Za črtanje tega predloga (ob SDS, so črtanje formalno predlagali še iz SD in SLS) iz novele je bilo kar 58 poslancev, proti le pet.
Je pa večina poslancev − čeprav je SDS pozivala tudi k zavrnitvi tega − novelo ZIPRS14/15, v kateri je ostala, denimo, ublažitev pravila, kako se mora v javnem sektorju letos zmanjševati število zaposlenih, na koncu vendarle potrdila s 36 glasovi za, proti je bilo 26 poslancev.
Brulc: Prevelika arbitrarnost
Ker so spremembe nujne za nemoteno izvrševanje proračuna v letošnjem in prihodnjem letu, je finančni minister Uroš Čufer zjutraj pozval poslance, naj vendarle podprejo novosti, ki jih je po dogovorih koalicije tik pred padcem vlade, na zadnji seji s polnimi pooblastili, predlagal ministrski zbor.
A če je v odboru za finance še prejšnji teden večina poslancev nekdanje vladne koalicije spremembe podpirala, se je že na začetku današnje seje pokazalo, da se je položaj spremenil in da niti to ni gotovo, ali na koncu seje sprememba zakona ne bo celo v celoti padla. Iz Državljanske liste so, denimo, že na začetku seje sporočili, da so za zavrnitev zakona v celoti. Marko Pavlišič je predlog demonstrativno kuvertiral, da bi prikazal, kako bi ga moral parlament vrniti vladi. A DL je zadnje mesece že velikokrat izrazila svoje nasprotovanje različnim predlogom, ki pa po tem, ko je bilo treba glasovati, ni prevladalo. Pred zadnjim glasovanjem je Pavlišič, ko je bila glavna vsebina novele črtana, povedal, da pa preostanek podpirajo, ker ni več razlogov za nasprotovanje.
Že zjutraj je bilo jasno, da bo padla možnost zaplembe presežkov javnih zavodov, ker je glas proti tej rešitvi napovedala vrsta koalicijskih poslanskih skupin − SD, Nepovezani, PS. Opozicija (SDS, SLS, NSI) je bila proti že prej.
Koliko presežkov je nameravala vlada postrgati iz javnih zavodov in ustanov in komu, v parlamentu iz izvršne oblasti niso razkrili niti v grobih obrisih. Tega ni mogoče oceniti, ker zakon le omogoča, in ne zapoveduje odvzema presežkov iz prejšnjih let ali znižanja financiranja, so skrivnostno pojasnili na vladi. Mirko Brulc (SD) se je na to odzval, da takšna rešitev omogoča »preveliko arbitrarnost in diskrecijo vlade, v katerih primerih lahko poseže po ustvarjenih presežkih«, in je zato bolje, »da se člen črta«.
Koliko več bo zadolževanj?
Finančno bolje ocenjen je hkratni vladni predlog, da bi parlament dovolil za 800 milijonov dodatnih zadolžitev družb v državni lasti. Za letos načrtovano omejitev bi z 1,2 milijarde evrov povišali na dve milijardi in za prihodnje leto s 700 milijonov na milijardo evrov. Odboru za finance je državna sekretarka Mateja Vraničar prejšnji teden pojasnila, da so omejitev 1,2 milijarde evrov skoraj že dosegli: dovolili so že za 884 milijonov zadolžitev: 202 milijona evrov reprograma posojil Darsa, 150 reprograma Sodovih posojil, 240 Telekomu, 48,5 milijona evrov termoelektrarni Brestanica ... Vlada, je pojasnila Vraničarjeva, potrebuje dovoljenje za dodatnih 650 milijonov evrov zadolžitev za slabo banko: 500 milijonov evrov za sanacijo Abanke in 150 milijonov evrov za Banko Celje. Še 400 milijonov evrov predlagajo za »rezervo«.
A je odbor za finance, kjer so iz opozicije ostro kritizirali vsa dodatna zadolževanja, je na predlog Matevža Frangeža (SD) limit znižal na 1,6 milijarde in »rezervo« ukinil. Iz zakona je izginilo tudi povišanje zadolževanja za 300 milijonov evrov prihodnje leto za sanacijo Gorenjske banke.
SDS je tudi za danes predlagala, da se višanje limitov v celoti odpravi. In večina poslancev je to tudi izglasovala.
Kje so presežki
Preverjanje, pri katerem so nam nekoliko pomagali na Ajpesu, kje so presežki v javnem sektorju, v katere bi lahko posegla vlada, a noče razkriti, komu vse, je pokazalo, da so konec leta 2013 med javnimi zavodi imele v bilanci stanja visoke presežke Lekarne Ljubljana: 27.358.848 evrov; leto prej 25.799.289. Sledi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov z 19.190.600 evrov v letu 2013, leto prej 11.599.496. RTV Slovenija je imela v 2013 17.829.921 evrov presežka, leto prej 15.569.836 evrov.
Zavodu za transfuzijsko medicino se je presežek znižal: konec leta 2013 so ga imeli 17.921.075 evrov, leto prej 18.596.455. Institut Jožef Štefan pa je imel, denimo, 6.746.155 evrov presežka.
Od kod projekt?
Za poseg v proračune javnih zavodov se je vrh takrat še delujoče koalicije načeloma dogovoril že pred dobrim mesecem. Po padcu nepremičninskega davka, s katerim je v proračunu zazevalo slabih dvesto milijonov dodatnega minusa, je premierka Alenka Bratušek po pogovorih s predsedniki koalicijskih strank marca napovedala, da bi od 40 do 50 milijonov evrov vlada lahko »privarčevala«, ker podatki javnih zavodov, agencij in skladov kažejo na »kar nekaj akumuliranih presežkov« v širšem javnem sektorju. Pred tem je javno napovedala dvig DDV, a se je pokazalo, da za to v koaliciji nima podpore.
